Namesto z lastnikom na morje, v pasji hotel

Od skrbi za sosedovega kužka med njegovo odsotnostjo do ideje za nov posel. Služba, ki je način življenja in traja 24 ur na dan.

Objavljeno
06. avgust 2015 17.00
Smrčkov Gaj, pasji penzion. Žiga Keber, Gradišče, 28,07,2015
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Milka Bizovičar, gospodarstvo

Med tistimi, ki imajo v poletnih mesecih, ko je večina ljudi na dopustu, največ dela, je tudi Žiga Keber. Lastnik Smrčkovega gaja, pasjega hotela na Škofljici, je povedal, da ima največ stalnih strank, te pa so poleti pogosteje zdoma in tako pogosteje kot sicer k njemu pripeljejo svoje pasje ljubljenčke.

»Ne le dopusti, veliko je tudi službenih poti, tujci, ki živijo v Sloveniji, poiščejo varstvo za čas, ko odidejo na obisk domov ...,« je povedal samostojni podjetnik, ki živali sprejema v posebej za to urejenem spodnjem delu enodružinske hiše, z družino pa živijo v zgornjem nadstropju.

Idejo za posel je dobil pred desetimi leti, ko ga je sosed vprašal, ali bi med njegovo odsotnostjo čuval njegovega psa. »Seveda sem mu ustregel, potem pa se je novica o tem hitro razširila in ugotovil sem, da bi lahko iz tega ustvaril nov posel,« se spominja Žiga, ki je bil že pred tem samostojni podjetnik, od vrat do vrat je prodajal sesalce.

Prej preverijo značaj

»Ko sem prvič potrkal na vrata, je bilo hudo, sčasoma pa človek dobi debelo kožo. Za vsako stvar, ki jo hočeš doseči, moraš kaj narediti, se potruditi, brez tega ne gre. Tudi v poslu, ki ga opravljam zdaj, je velika odgovornost. Psi se sicer zagotovo pri nas počutijo odlično, na voljo imajo ograjen vrt ali pa so v hiši, kakor komu ustreza, lastniki pa so včasih še bolj občutljivi glede svojih ljubljenčkov kot otrok,« pravi Žiga.

V hotel ne sprejme vsakega psa. Psov, ki potencialno niso nevarni, ne preverjajo, tistim, ki bi lahko bili, pa preverijo značaj, preden jih sprejmejo – kar menda ni težko, saj se zelo hitro pokaže. Sicer pa, ugotavlja sogovornik, so zdaj lastniki veliko bolj osveščeni, kot so bili pred leti, in že sami ocenijo, ali je njihov ljubljenček primeren za pasji hotel ali ne. »Velikokrat mislijo, da se obnašajo slabše kot v resnici se,« se nasmehne Žiga in pojasni, da se pes ob srečanju drugega psa na sprehodu obnaša drugače kot v varstvu, ko lastnika ni zraven.

Tudi kužki postanejo prijatelji

Sogovornik še pove, da je posel, s katerim se ukvarja, način življenja. Vanj je vpeta celotna družina, brez njihove podpore dela, ki traja 24 ur na dan, ne bi mogel opravljati, saj se obveznosti zvrstijo čez ves dan, včasih mora kdo vskočiti, tudi pospraviti kakšen kupček ...

Delo, s katerim se ukvarja, je zelo zanimivo. »Zanimivo je opazovati, kako se posamezni kužki med seboj spoprijateljijo. Dva, ki sta bila v nekem obdobju pogosto pri nas, sta postala prava prijatelja, vedno sta tičala skupaj,« pravi Žiga in pripomni, da je včasih tudi žalostno. Zgodi se, da lastniki pripeljejo kužka, potem pa jih ni več ponj. Tako včasih na lastnikovo željo pomagajo najti novega lastnika, če pa se sploh ne odzivajo na njihove klice, o tem obvestijo veterinarsko upravo, ki odloči, kaj s kužkom.