Tiskane izdaje
Nemška ministrica za delo in socialo Andrea Nahles se namerava odločno spopasti s stresom na delovnem mestu. »Med nenehno dosegljivostjo in naraščanjem duševnih bolezni so jasne povezave,« je poleti povedala socialdemokratska političarka, a tudi priznala, da morajo kriterije, kaj škodi in kaj ne, šele doseči, preden lahko napišejo zakone.
Zvezni urad za varstvo pri delu in medicino dela se bo zdaj lotil analiz, ki jih pričakujejo do leta 2016. Nemčija že zdaj ni brez zakonodaje, ki ščiti delavce in druge zaposlene. Še posebno socialdemokratski del sedanje koalicije kanclerke Angele Merkel pa bi skupaj s sindikati in nekaterimi deželnimi oblastmi rad še veliko več, v času vseprisotnih komunikacij še zlasti pravico zaposlenih do nemotenega prostega časa.
Pri sindikatu IG Metall so že pripravili natančne predloge za zmanjšanje delovnega stresa, v katerih se zavzemajo za takšno organizacijo dela ob tekočem traku, da bodo imeli delavci dovolj časa in priložnosti za okrevanje, dobro razporeditev delovnih nalog čez ves delovni čas, oziranje na zdravstvene in druge potrebe starejših delavcev in še marsikaj. Tudi sami zdaj še posebno poudarjajo nujnost ločitve med delom in prostim časom.
Dogovorijo naj se delodajalci in sindikati sami
Nemški socialdemokrati in sindikati morda ne morejo upati na soglasje in sodelovanje krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel. Delodajalci se že glasno pritožujejo zaradi uvedbe najnižje zajamčene plače, obračunavanja z delnimi zaposlitvi in delnega nižanja dobe upokojevanja, in ker protistresne zakonodaje ni v koalicijski pogodbi sedanje vlade, bo CDU verjetno poslušala delodajalce.
»Do protistresne zakonodaje sem zelo kritična,« je že povedala kanclerka, ki se tako kot njen gospodarski minister bolj nagiba k dogovorom med sindikati in delodajalci. Angelo Merkel ob vseh mogočih urah fotografirajo s prsti na tipkovnici svojega prenosnega telefona, znana pa je tudi njena energija za celonočna krizna zasedanja, kjer je zmanjšanje stresa zadnja skrb udeležencev.
Tudi v krščanskodemokratskih vrstah nekateri verjamejo, da to ne more veljati za vse poklice in vse priložnosti. Christian Bäumler iz krščanskodemokratske zveze delojemalcev CDA tako kot njegovi socialdemokratski kolegi navaja naraščanje psihičnih bolezni, ki prinašajo izostanke iz delovnega procesa in zgodnje upokojevanje. »Stroške iz sveta dela se prelaga na zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.«
Krščanskodemokratski politik poudarja, da koalicijska pogodba protistresne zakonodaje sicer ne vključuje, a je tudi ne izrecno izključuje, in če zakonodaja delavce ščiti pred hrupom in vibracijami, bi se morali spopasti tudi s psihičnimi obremenitvami.
Nemški delodajalci se ne strinjajo, pri njihovi zvezi BDA oporekajo celo trditvam o znanstvenih dokazih za naraščanje psihičnih bolezni zaradi stalne poklicne dosegljivosti. Navajajo, da mnoga podjetja že regulirajo uporabo prenosnih zakonov in računalnikov, po drugi strani pa lahko ti zaposlenim prinašajo tudi več svobode pri organizaciji svojega dela. In res nekatere raziskave kažejo, da lastni nadzor nad delovnim procesom močno zmanjša stres, pri tem pa lahko pomagajo tudi sodobni načini komuniciranja.
V svojem sredinem govoru o digitalizaciji gospodarstva in delovnega procesa je tudi predsednik BDA Ingo Kramer napovedal skrbno spremljanje teh velikih premikov za delovni proces in vso družbo.
Daimler in Volkswagen
Program je prostovoljen in v podjetju ne preverjajo, koliko od njihovih sto tisoč zaposlenih izkorišča novo možnost. Predstavnica za tisk Sabrina Schrimpf je povedala, da je letos z velikim veseljem uživala na nemotenem dopustu. »Bilo je čudovito, res pa imam srečo, da imam zelo sposobno kolegico, ki je prevzela tudi name naslovljena sporočila.«
Drugo veliko nemško avtomobilsko podjetje Volkswagen »elektronsko pavzo« omogoča že po koncu delovnega dne, že vse od avgusta 2011 velja prepoved službenih klicev in sporočil po 18.15 in do sedme ure prihodnjega dne ter ob koncih tedna.
