Tiskane izdaje
Ljubljana - Nove pokojninske reforme ne bo med prioritetami nove koalicije, saj ima ta na seznamu nujnejše gospodarske ukrepe. V osnutku koalicijske pogodbe je predviden zgolj »okvir« nove pokojninske reforme, ki naj bi zagotovila vzdržnost pokojninske blagajne po letu 2020 iz katere bodo na predlog NSi izločili vse pokojnine, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih.
Kljub temu bo nova vlada nadaljevala prizadevanja za čim kasnejše upokojevanje, ki ga bodo nagrajevali z višjimi pokojninami. Letni regres ki so ga letos izplačali v treh različnih zneskih, glede na višino pokojnine, bo odvisen od stanja javnih financ, čeprav se koalicijski partnerji v pogodbi zavezujejo, da bodo ob upoštevanju finančnih zmožnosti v proračunu zagotovili tudi sredstva za letni dodatek.
Novost glede na dosedanje koalicijske sporazume je načelno vzpodbujanje dodatnega pokojninskega zavarovanja, vendar dlje od načelnih vzpodbud niso prišli. Kar zadeva ustanovitev urada za medgeneracijsko solidarnost, ki naj bi skrbel za dialog med mlajšo in starejšo generacijo pri »pripravi sistemskih sprememb,« večina naših sogovornikov meni, da gre za odvečno birokracijo v času, ko si prizadevamo za racionalizacijo javne uprave.
Upokojevanje vezano na življenjsko dobo
Za pokojninsko reformo si v naslednjih nekaj letih lahko vzamemo čas in o njej dobro razmislimo, je prepričan ekonomist Mojmir Mrak, ki pravi, da ima vlada dovolj drugih problemov, ki zahtevajo takojšnjo akcijo. Da v sedanjih razmerah ni čas za novo podaljševanje delovne dobe meni tudi Franček Drenovec: »Zaposliti moramo mlade in zmanjšati njihovo brezposelnost, namesto da silimo starejše, da dlje delajo. Priliv v pokojninsko blagajno bi morali zagotoviti z ustvarjanjem novih delovnih mest, ki jih bo nemogoče ustvariti, če ne bomo urgentno znižali stroškov dela.« Podjetja propadajo, ker so plače v Sloveniji preveč obremenjene, pravi Drenovec.
Ker slovenske izkušnje kažejo, da bonusi in malusi nimajo učinka na poznejše upokojevanje, bi morali v novi koaliciji razmišljati o tem, da starost ob upokojitvi vežejo na pričakovano življenjsko dobo. To idejo zagovarja tudi Sašo Polanc, ki pravi, da bonusi nimajo smisla, če dodatno leto v zavarovanju pri odmeri pokojnine prinese le 1,5 odstotka. Predvsem bi se z vzpostavitvijo takšnega avtomatizma izognili težavam, s katerimi se soočajo vlade ob zaostrovanju upokojitvenih pogojev.
V nasprotju z ekonomisti so gospodarstveniki prepričani, da bi bilo z novo reformo treba čim bolj pohiteti. »Imamo 1,38 zavarovanca na enega upokojenca, v Nemčiji je to razmerje 2:1 v korist zavarovancev, kar kaže na breme, ki ga zaposleni v Sloveniji nosijo v primerjavi z upokojenci,« meni Goran Novkovič iz GZS.
Koalicijska pogodba predvideva, da bi iz pokojninske blagajne izključili vse pokojnine, ki imajo socialno naravo in ne temeljijo na plačilu prispevkov iz pokojninske blagajne (vdovske, veteranske, borčevske,...). S tem bi blagajna postala preglednejša, izplačila pa pravičnejša. Izredne pokojnine bi v enakih zneskih prenesli v proračun, pri čemer se zastavlja vprašanje, kaj bi s tem pridobili, saj proračun že zdaj izdatno zapolnjuje luknjo v pokojninski blagajni.
Kar zadeva usklajevanje pokojnin, le to ni predvideno, dokler gospodarska rast ne bo dosegla 2,5 odstotkov.
Težnje po privatizaciji sociale
Še s težjo situacijo kot je primankljaj v pokojninski blagajni se bo nova koalicija soočila na področju socialnega varstva. Rešitev naj bi iskali v premišljeni porabi finančnih sredstev. »V obstoječih sistemih je tudi na socialnem področju še nekaj rezerv, treba jih bo le poiskati,« je povedal predsednik odbora skupnosti socialnih zavodov (SSZS) Boris Koprivnikar, ki izpostavlja večji pomen centrov za socialno delo, ki se že leta reorganizirajo, pa še vedno ni jasno, kaj naj bi ta reorganizacija prinesla.
Osnutek sporazuma nove koalicijske pogodbe izpostavlja potrebo po poenostavljanju postopkov, zagotavljanje preglednosti in poštenosti pri dodeljevanju socialnih pomoči in vključevanje prostovoljcev, nevladnih organizacij in zasebnikov.
Zaradi hitrih demografskih sprememb in zamude pri prilagajanju javnih sistemov ima bodoča vlada v načrtu nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki predvideva združevanje in racionalizacijo celotne socialne in zdravstvene oskrbe v enovit sistem ter združitev vseh finančnih virov, ki so na razpolago na tem področju.
Na slabosti predvidenega koncepta dolgotrajne oskrbe opozarja Vesna Leskošek iz Fakultete za socialno delo; zakon naj bi se omejeval zgolj na starostnike, pri čemer pozablja na vse ostale skupine ljudi, ki imajo dolgotrajne težave z duševnim zdravjem, ali so telesno oziroma kako drugače ovirani.
»Edina skrb so starostniki, za katere bo na novo ustanovljen celo urad. Zavzemanje za uvedbo zasebnega zavarovanja za riziko dolgotrajne odvisnosti od nege in pomoči in financiranje zasebnega sektorja kaže, da je v ospredju tendenca po privatizaciji socialnih storitev. V oči pade nabor parcialnih rešitev, ki imajo podlago v pritiskih izvajalcev po čim večji privatizaciji na področju dolgotrajne oskrbe. Gre za zanimivo tržišče, kjer se kaže možnost zaslužkov, kar dokazuje tudi uvrstitev digitalne platforme v program ukrepov. Predvidevam, da je to program, ki ga nekdo že izvaja ali ga želi izvajati. V nasprotnem primeru si je težko razložiti tako pragmatičen ukrep med vsemi ostalimi, ki so veliko bolj ohlapni. To bi pojasnilo tudi, zakaj se program nanaša le na eno skupino ljudi,« je do strategije bodoče vlade na področju dolgotrajne oskrbe kritična Leskoškova.
Z napovedjo javnega financiranja zasebnih socialnih projektov je nezadovoljna tudi analitičarka Irena Šumi, ki je kritična tudi do predvidenih ukrepov bodoče koalicije na področju sociale, ki niso v domeni državne administracije. Kot primer navaja okrepitev vloge nevladnega sektorja, na strani vladnega sektorja pa izpostavlja neoperativne rešitve, kot je ustanovitev delovne skupine, ki naj bi analizirala ukrepe za zagotavljanje aktivnega staranja.
☞Delov sklep
Zaostrovanje pogojev upokojevanja ne bo prioriteta nove vlade, ki bo poznejše odhajanje v pokoj nagrajevala z višjimi pokojninami. Letni dodatek za upokojence je vprašljiv, usklajevanje pokojnin malo verjetno - vsaj dokler ne izplavamo iz krize. Na področju pokojninskega sistema je tudi precej odprtih vprašanj, kot denimo, s kakšnimi sredstvi bodo vzpodbujali dodatno pokojninsko zavarovanje, kar napovedujejo v osnutku pogodbe. Še težja naloga čaka koalicijo na področju sociale, kjer izpostavljajo poenostavitev postopkov in pravičnejšo delitev sredstev.
