Tiskane izdaje
Val začudenja je pljuskal v Nino Tomažin, ko se je manj kot dva tedna po porodu prikazala na novinarski konferenci ene od svojih največjih strank. Vsa sijoča, v visokih petah, brezhibno urejena. »Samo da vas pozdravim,« je hitela in na čestitke odgovorila z odločnim: »Super smo. Mali samo je in spi, zdaj je v očkovih rokah.«
Nina Tomažin je ambiciozna podjetnica, soustanoviteljica in solastnica družbe za odnose z javnostjo Propiar. Pri dvainštiridesetih je tudi novopečena mama. Ko je pred 11 leti menjala pleničke prvorojenki Karli, je bila še redno zaposlena na Pro Plusu.
»Kljub vsemu sva se z možem dogovorila, da se na polovici porodniškega dopusta zamenjava. Rodila sem ravno, ko sem zaključevala magistrski študij, zaradi katerega sem se za dve leti skoraj povsem odrekla družabnemu življenju; na zagovor sem šla s torbo za porodnišnico v roki. Milana so nato vsi čudno gledali, ker se je odločil deliti starševski dopust, meni pa je ustrezalo, da sem se prej aktivirala, ker sem iz noro dejavnega obdobja padla v čisti vakuum.«
Pri triinpolmesečnem Karpu je vse drugače, ker sta Nina in njen novi partner Blaž samozaposlena in skupaj starša štirim otrokom. »S takim statusom pač slediš uradnemu protokolu, greš na porodniško, a v glavi ne izklopiš. Operativna dela prepustiš, misli pa ostajajo v pisarni. Imam veliko srečo, da sva v poslu skupaj z Alenko (Vidic, op. p.), ker vem, da se nanjo lahko popolnoma zanesem, ji zaupam, da bo delo teklo brezhibno. Odkar imava agencijo, je ona rodila tri otroke, tedaj sem jaz bolj poprijela, zdaj pa je ona vskočila namesto mene in vodi družbo. A če pomislite, da imava z Alenko vsega skupaj osem otrok in zahtevno podjetje, vidite, da znava učinkovito izkoristiti svoj čas.«
Propiar ima 12 zaposlenih, zato je odgovornost toliko večja. A razen ene testosteronske izjeme so to vse mlade ženske z materinskimi ambicijami, navržemo njihovi šefici. »Spodbujam jih, naj imajo otroke,« odvrne v smehu, »a sem jih prosila, naj vnaprej povedo, da se dogovorimo za časovnico ...«
Pride tudi varuška
Delo v agenciji je zelo intenzivno, operativa je zdaj na ramenih poslovne partnerice, vroči telefon za posvetovanje in usklajevanje pa je ves čas odprt. A tudi pri drugi porodniški bo Karpov očka oddelal svoje. Nina in Blaž si bosta razdelila starševski dopust na polovico, in to po urah, vsak jih izkoristi po dvajset na teden. Ker je Blaž odvetnik, termine sproti usklajujeta. Ko se jima obveznosti križajo, pride v hišo varuška. Tako kot takrat, ko si Nina vsak teden vzame nekaj ur časa zase.
»Če pa ne bi imela zaupanja vrednega in sposobnega tima, si ne bi mogla privoščiti daljše odsotnosti,« razmišlja sogovornica. »Ne znam si predstavljati, kako bi uskladila materinstvo in posel. Večkrat sem razmišljala, kako bi to lahko rešili. Morda s polovičnim delovnim časom, za ta čas pa bi materi na primer pripadalo nadomestilo za varuško. Dedki in babice so lahko začasna rešitev, če živijo v bližini. Ko pride prvi vnuk, se res vsi pulijo zanj, pri šestem pa je že gneča.«
Nina Tomažin o materinstvu v zrelih letih: »Krasno je imeti otroka, ko je ženska čustveno bolj zrela, finančno preskrbljena, ko ima morda že izkušnje s tem, ko ni več nervozna. V dvajsetih in tridesetih garaš, gradiš kariero, in tedaj je čas, da imaš otroke, pri štiridesetih pa v njih zares uživaš.«
