Optimistične napovedi trendov na trgu dela

Brezposelnih vse manj, napovedi ekonomistov so optimistične. Najmočnejši trg delovne sile pričakujejo v Jugovzhodni regiji.

Objavljeno
07. september 2015 19.01
mfa*BOXMARK
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana − Zmanjšanje števila brezposelnih se nadaljuje, kar glede na gospodarsko rast ni nepričakovano. V prvih osmih mesecih so največ prostih delovnih mest prijavili v predelovalnih dejavnostih, kjer izstopa proizvodnja kovinskih izdelkov, ki ji sledita živilska in gradbena industrija. Zaposlujejo tudi v avtomobilski industriji. Konec avgusta je bilo v Sloveniji registriranih 107.935 brezposelnih, kar je poldrugi odstotek manj kot julija in šest odstotkov manj kot v istem obdobju lani.

Po besedah ekonomista Maksa Tajnikarja bi se morala brezposelnost glede na ekonomske razmere zmanjševati, zaposlenost pa počasi povečevati, saj po kazalnikih zaposlovanja zaostajajo za gospodarsko rastjo. Po zadnjih kazalnikih gospodarske rasti smo lahko optimistični, kar pomeni, da bo to prej ali slej vodilo do večje zaposlenosti. Logično je, da bodo več zaposlovali v tistih gospodarskih panogah, v katerih zaznavajo večjo rast, in delno tudi v večjih izvoznih podjetjih. Hkrati z gospodarsko rastjo se krepi domači trg, predvsem storitveni sektor in trgovina. Kot pravi Tajnikar, je viden že tudi »nežen pritisk« na plače. To pomeni, da se bo povečala potrošnja gospodinjstev, ki ni zanemarljiva, saj sestavlja kar 35 odstotkov efektivnega domačega povpraševanja. Trenutno je rast plač okoli dvoodstotna.

Naslednji razlog so pričakovanja, ki so se že lani obrnila v pozitivno smer. Optimizem povečuje potrošnjo, kar povratno vpliva na domače gospodarstvo in notranji trg. To je zelo pomembno, ker nas dela manj odvisne od izvoza.

»Glede daljnoročnejših napovedi je treba omeniti dve neposredni nevarnosti. Prva je vezana na izvoz, ki letos sicer ni tako pomembna gibalna sila kot lani. Drugi razlog pa je povezan z vplivom kitajske krize, ki se lahko prenese v Nemčijo in druge, za Slovenijo pomembne tuje trge, kakršni sta Italija in Avstrija. V tem primeru bo zelo pomembno, kaj se bo zgodilo z domačim povpraševanjem, pri katerem imajo najpomembnejšo vlogo državne investicije, kar je skrb vzbujajoče. Vsi podatki kažejo, da se podjetniški sektor pri bankah razdolžuje. To pomeni neposreden minus za investicije,« pravi Tajnikar.

Majhna nevarnosti ponovne recesije

Na vprašanje o možnosti nove gospodarske krize Tajnikar odgovarja, da zanjo ni velike nevarnosti. Ponovna recesija bi se lahko zgodila, če bi se hkrati zmanjšali prihodki državnega proračuna in bi se nadaljevalo zmanjševanje izvoza. Trenutno se prihodki državnega proračuna povečujejo po visoki, 6,8-odstotni stopnji, medtem ko so javnofinančni odhodki minimalni.

Za ponovno recesijo bi bila kriva država. Nekaj podobnega smo v zelo radikalni obliki že doživeli leta 2012, ko je bil sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf). »Za gospodarstvo, ki ima majhno gospodarsko rast, so majhne spremembe zelo pomembne. Če bi se zaradi kitajske krize izvoz še upočasnil, bi to bilo za slovensko gospodarstvo alarmanten podatek. Na srečo za zdaj nič ne kaže, da bi se takšen, črni scenarij lahko uresničil,« napoveduje Tajnikar.

Največji zaposlovalec je Boxmark Leather

V prvih osmih mesecih letos so na zavodu za zaposlovanje imeli največ prostih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih (18,1 odstotka), sledili so proizvodnja živil, gradbeništvo ter izobraževanje.

Med posameznimi delodajalci je na prvem mestu Boxmark Leather, kjer so letos ustvarili več kot 450 novih delovnih mest. Direktor podjetja Marjan Trobiš je povedal, da so pred poletjem podpisali pogodbo o sodelovanju z enim večjih nemških proizvajalcev avtomobilov, za katerega šivajo prevleke za avtomobilske sedeže. Delo je dobilo tudi dvesto šivilj nekdanje Mure v Murski Soboti. Poleg novih naročnikov v avtomobilski industriji so začeli sodelovati tudi s podjetji v letalski industriji. V podjetju je zaposlenih 2200 ljudi, nadaljnje zaposlovanje pa je odvisno predvsem od zadovoljstva novega nemškega naročnika. V prvih osmih mesecih letos se je v primerjavi z istim obdobjem lani brezposelnost najbolj zmanjšala na območjih Novega mesta (za 10,7 odstotka), Velenja (za 9,9 odstotka), Kranja (za 8,7 odstotka) in Trbovelj (za 8,6 odstotka). Na zavodu se je na novo prijavilo 59.351 brezposelnih, kar je šest odstotkov manj kot lani. Med na novo prijavljenimi je bilo 664 iskalcev prve zaposlitve, 1014 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3200 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas.