Tiskane izdaje
Nova Gorica − Predsednika Slovenije in Nemčije, Borut Pahor in Joachim Gauck, sta danes obiskala Medpodjetniški izobraževalni center v Novi Gorici, kjer sta z novogoriškimi dijaki razpravljala o znanju za prihodnost. Oba sta poudarila, da uspešnega poklicnega življenja in zaposlitve ne zagotavlja le univerzitetna izobrazba, pač pa tudi nižje ravni izobraževanja.
Kot je v izjavi za medije poudaril predsednik Pahor, ni naključje, da je nemškega kolega pripeljal v MIC. Dodal je, da je to storil iz dveh razlogov; ker ve, da tudi Gaucka zanimajo problemi mladih ljudi in jim namenja veliko pozornost, hkrati pa ima Slovenija v mladi generaciji, v prizadevanjih njihovih profesorjev in tudi spodbujanju staršev veliko samozavest, ambicijo, predvsem pa vedenje, da ni potrebno, da vsak konča prav univerzo, da bi imel spoštovan poklic, s katerim bi lahko tudi socialno dobro živel in preživljal svojo družino, ampak lahko tudi s praktičnimi znanji na nižjih ravneh izobrazbe doseže potrebno znanje, da je v 21. stoletju, kjer se hitro spreminjajo razmere, konkurenčen, in z upanjem gleda v prihodnost.
Gauck je izrazil veliko zadovoljstvo nad tem, kako si v Sloveniji odgovorni in učitelji prizadevajo za mlade, ki se sicer v Evropi soočajo z veliko brezposelnostjo. »Bolj ko so mladi neizobraženi, tem slabše imajo možnosti na trgu dela,« je opozoril nemški predsednik. Dodal je, da so prav zaradi tega pomembni izobraževalni centri, kjer je mogoče dobiti tako poklicno izobrazbo kot tudi prehod na višjo raven izobraževanja. Pozval je k čim večji izmenjavi mladih med obema državama. Dodal je še, da mora tudi Nemčija prepoznati fleksibilnost, kar zadeva izobraževanje, in opraviti razmislek o svojih različnih modelih izobraževanja v posameznih nemških deželah.
Pahor je še dejal, da se v Sloveniji dogajajo pomembne vrednostne spremembe, saj postajajo spoštovani in družbeno priznani ne samo tisti z visoko stopnjo izobrazbe, ampak tudi tisti, ki morda končajo nižje ravni izobrazbe, vendar so prepotrebni zato, da je Slovenija konkurenčno gospodarstvo in na evropski svetovni ravni primerljivo kažejo tudi z zadnjim tekmovanjem v Franciji, da dosegajo imenitne rezultate, mladi ljudje so ponosni na doseženo, so samozavestni in to je zelo pomembno za slovensko prihodnost.
Novogoriški dijaki
Izbrani novogoriški dijaki so v MIC danes z obema predsednikoma v dobre pol ure trajajoči razpravi govorili o ustreznem izobraževanju za mlade.
Kot je uvodoma dejal direktor MIC Egon Pipan, se glede znanja mladihpo stavlja predvsem vprašanje, kakšno znanje pravzaprav mladi potrebujejo in katero je to znanje.
Pahor je pri tem izrazil zadovoljstvo, ker je mogoče v Sloveniji opaziti trend prilagajanja šolskega sistema zahtevam sodobnega časa. Veliko je bilo govora tudi o dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, ki ga poznajo v Nemčiji in Avstriji. Ta mladim poleg teoretičnega znanja ponuja tudi praktična znanja, ki ga pridobivajo z delom v posameznih podjetjih.
Dijake je tudi zanimalo, kako nemški predsednik gleda na izmenjavo dijakov in študentov v Evropi v okviru programa Erasmus+. Gauck jim je odgovoril, da je treba te programe podpirati in je pomembno, da obstajajo, saj se je pri tistih, ki sodelujejo v njih, že izkazalo, da imajo večjo fleksibilnost in kasneje tudi boljše možnosti za zaposlitev na domačih trgih dela.
Enotni izobraževalni sistem kot evropska nogometna reprezentanca
Mlade Novogoričane je tudi zanimalo, kakšne so možnosti za uvedbo enotnega evropskega izobraževalnega sistema. Gauck je dejal, da glede tega ni preveč optimističen, saj npr. v Nemčiji poteka vedno znova zelo živahna razprava o sistemu izobraževanja, ki je v pristojnosti dežel, zato je tudi veliko različnih izobraževalnih sistemov, in če enotnosti ni niti v Nemčiji, si je težje predstavljati, da bi to bilo mogoče doseči na evropski ravni. Bi pa morda bila harmonizacija izobraževanja na evropski ravni po njegovih besedah zaželena.
Pahor je slikovito odgovoril, da gre tukaj za tako delikatno vprašanje, kot je vprašanje, ali naj ima Evropa skupno evropsko nogometno reprezentanco. »Mogoče jo bomo enkrat imeli,« je dejal slovenski predsednik.
Pipan je v zvezi s tem dejal, da se na ravni EU pripravlja enoten kvalifikacijski sistem, ki bo omogočal primerjavo posameznih kvalifikacij po vseh državah, in to bi že lahko bil približek poenotenja evropskih šolskih sistemov.
Nemški predsednik je slovenske dijake tudi pozval, naj poiščejo stike z nemškimi podjetji, tudi tistimi, ki že delujejo v Sloveniji, z gospodarskimi in industrijskimi zbornicami ter izobraževalnimi ustanovami v Nemčiji.
Pahor se je zavzel tudi, da bi Slovenija z večjo fleksibilnostjo zmogla prenesti pozitivne izkušnje drugih držav, kar zadeva izobraževanje, na domača tla.
