Podjetja imajo s tujimi delavci pozitivne izkušnje

Uspešnejše slovenske delodajalce smo vprašali, ali bi bili pripravljeni zaposliti begunce. Odgovori so bili precej enopomenski: večina jih ima z delavci iz tujine pozitivne izkušnje, zato nimajo predsodkov, kar zadeva zaposlovanje tuje delovne sile. Prvi pogoj ni ne barva kože ne veroizpoved, ampak ustrezna usposobljenost in pripravljenost za delo.

Igor Akrapovič: »Načelno nimam problemov s tem, da zaposlim sposobne in ustrezno izobražene ljudi, ne glede na to, od kod prihajajo. Menim, da bi si Slovenija, ki bo gotovo sprejela določeno število beguncev, morala prizadevati, da pridejo takšni, ki se bodo lažje vključili v naše okolje. Idealno bi bilo, če bi prišlo čim več ljudi z deficitarnimi poklici in ustrezno izobrazbo. O tem vprašanju bi se morali tudi hitreje organizirati. V našem podjetju iščemo predvsem varilce. Trenutno sicer večjih potreb po novih kadrih nimamo, saj smo lani in letos zaposlili veliko ljudi, samo lani okoli dvesto.«

Ivo Boscarol, Pipistrel: »V 26-letni praksi nikdar nisem gledal, od kod in kaj so ljudje, ki prihajajo k nam delat. Popolnoma nepomembno se mi zdi, kakšne veroizpovedi so, kakšen je njihov status, ali so brezdomci, begunci ipd. Če je človek za nas zanimiv zaradi svojih delovnih sposobnosti, mu ponudimo delo. Samo da so ljudje pripravljeni delati – v nasprotju s tem, kar ljudje mislijo, je namreč v našem podjetju treba zelo trdo delati. Trenutno primanjkuje predvsem obdelovalcev kompozitnih materialov.«

»Naša letala letijo v sto državah, zato veliko potujemo in smo odprti do tujcev, do vseh barv in do vseh narodnosti. Za zdaj imamo zaposlenega Kanadčana, Nemca in dva Italijana, v prihodnje bomo najverjetneje zaposlili še več tujcev, in če bodo med begunci ustrezni kadri, ne vidim nikakršnih ovir, da se nam ne bi mogli pridružiti. Danes se najboljši kadri množično izseljujejo iz Slovenije, zato bodo sčasoma številna podjetja ustrezne kadre iskala tudi med tujci.«

Urša Menih Dokl iz Gorenja: »V Skupini Gorenje politiko zaposlovanja, tako število kot tudi profile zaposlenih, primarno prilagajamo trenutnim potrebam, srednjeročno in dolgoročno pa tudi strateškim ciljem. V razpisih za iskanje kandidatov za zaposlitev opredelimo pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, pri čemer vsekakor upoštevamo načelo prepovedi kakršne koli diskriminacije. Če bi imeli potrebo po zaposlitvi, ne vidimo razloga, da ne bi imeli begunci enakih možnosti kot drugi kandidati, seveda ob upoštevanju meril, ki so razpisani ob objavi prostega delovnega mesta. Morda lahko kot zanimivost zapišem, da danes v Skupini Gorenje na vseh celinah zaposlujemo več kot 42 različnih nacionalnosti, zato naša načelna stališča izvajamo tudi v praksi.«

Matej Feguš iz podjetja Donar: »Trenutno sicer ne iščemo novih kadrov, saj smo lani zaposlili osem ljudi, vendar bi bili načelno pripravljeni zaposliti tudi kakšnega begunca. Že zdaj zaposlujemo tri tujce v proizvodnji, enega iz Ukrajine in dva iz Bosne, ki sta prišla k nam po stečaju dveh drugih podjetij. V našem podjetju sta motivacija za delo in pripadnost podjetju precej pomembnejši lastnosti od kvalifikacije, ki jo kandidati izkazujejo na papirju. V vse več evropskih državah, predvsem pa v Italiji in Franciji v proizvodnji ni več Evropejcev, ampak delajo predvsem ljudje iz Azije in severne Afrike. V Evropi je v industriji velika potreba po delovni sili, ki je še pripravljena opravljati fizična dela. Edina ovira, ki jo vidim in na katero bi ti ljudje lahko naleteli v slovenskih podjetjih, je jezik, pa še ta v mednarodnih podjetjih in podjetjih, ki poslujejo s tujino, ne bi smel biti problem. V Sloveniji bo vse več podjetij potrebovalo delovno silo, ki tekoče govori angleško. V našem podjetju nikoli nismo bili pozorni na to, od kod prihaja oseba, ki smo jo hoteli zaposliti.«

»V zvezi s skupno podjetniško pobudo po vzoru nemškega Porscheja, imam sicer zadržke, ker se iskreno bojim, da bi številni slovenski podjetniki to razumeli kot licenco za izkoriščanje in dovoljenje za moderno suženjstvo in bi bilo to opravičilo, da bi begunci pri nas delali pod ceno ali celo na črno in da bi jim država omogočila najemanje subvencionirane, cenejše delovne sile. Bojim se, da bi to vodilo le k enemu samemu cilju: zmanjševanju stroškov delovne sile. Zaradi tega v Donarju ne zaposlujemo niti invalidov. Pri takšnih pobudah sem osebno zelo previden, se mi pa zdi, da lahko najbolj pomagamo ljudem, ki so v stiski, tako da jih integriramo v družbo – takšne iniciative bom vedno podprl.«

Davorin Gabrovec iz zagonskega podjetja Databox, v katerem razvijajo mobilno rešitev, ki bo podjetjem pomagala dostopati do ključnih kazalnikov poslovanja prek mobilnih telefonov: »Naše podjetje je že v osnovi mednarodno. Pri nas imamo sodelavce ne le iz Slovenije, ampak tudi iz ZDA, Latvije, Avstralije in Irske. Vedno smo odprti za ves kakovostni kader in tudi v primeru beguncev našega stališča ne bomo spremenili, če bo država uredila formalnosti, ki zadevajo delovna dovoljenja in podobno. Za nas so zanimivi kadri s področja razvoja programske opreme, še nekoliko bolj inženirji z znanjem razvoja mobilnih aplikacij. Za nas je znanje ključno in nikakor ni pomembno, od kod oseba prihaja, kvečjemu lahko svoje delo opravlja od doma, če je to najbolj učinkovito za posameznika. Trenutno je v ekipi Databoxa 25 ljudi. Sedež imamo v Bostonu, svojo enoto pa tudi na Ptuju.«

Iz Krke so sporočili, da je pri njih vsaka zaposlitev v podjetju pogojena z izpolnjevanjem pogojev za posamezno delovno mesto. Če je to zagotovljeno, bi lahko zaposlili tudi begunce. Če bi bil med begunci strokovnjak, ki ga iščejo, bi pri njih brez zadržkov lahko konkuriral za delo.

V podjetju Arcont so povedali, da so v preteklosti že zaposlovali tujce in so se dobro izkazali, zato do zaposlovanja tujcev nimajo zadržkov, ne glede na njihov status. Vendar po tem trenutno nimamo potrebe – samo letos smo prejeli približno dva tisoč prošenj domačinov za 190 razpoložljivih delovnih mest. Domači delavci se ne nazadnje tudi zaradi jezika lažje vključijo v delovni proces in hitreje usposobijo za delo. Če na domačem trgu ne bi našli primerne delovne sile, bi zaposlovali tudi tujce, pri čemer bi bilo prvo merilo ustrezna usposobljenost za delovno mesto in sposobnost razumevanja navodil. »Se nam pa pri reševanju begunskega vprašanja zdi pomembno, da se glede na zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu razmisli o dolgoročni rešitvi za ljudi, ki so se zatekli v evropske države in o njihovi integraciji v družbo. Torej tudi o možnosti zaposlovanja.«

V Novartisu spremljajo begunsko krizo in so se odločili pomagati po najboljših močeh. Tako smo že pred nekaj dnevi vse zaposlene pozvali, da prek Rdečega križa donirajo sredstva, Novartis pa bo skupni zbrani znesek podvojil. »Zavedamo se, da je zaposlitev eden od bistvenih delov za integracijo beguncev v novo okolje. Če ni zakonskih ovir in bi bili begunci ustrezno izobraženi, imeli ustrezno kvalifikacijo in izkušnje, bi imeli pri nas enake možnosti za zaposlitev kot drugi kandidati.«