Tiskane izdaje
Vladi je v stotih dneh mandata uspelo urediti ali začeti urejati kar nekaj pomembnih sistemskih težav na trgu dela. Zadnja novost, veljavna z novim letom, je osebno dopolnilno delo, ki ga bo poslej mogoče opravljati z vrednotnicami.
Osebno dopolnilno delo se bo s 1. januarjem izvajalo po načelu vsako delo šteje, razširil pa se bo tudi nabor del, ki jih bo mogoče opravljati v tej obliki.
Kdor bo želel zakonito opravljati to vrsto dela – ponavadi gre za osebno pomoč v gospodinjstvu, varstvo otrok in pomoč starejšim, inštruiranje in izdelovanje izdelkov domače obrti – se bo moral najprej prek spletnega portala ali osebno na upravni enoti priglasiti Ajpesu, agenciji za javnopravne evidence in storitve. Pogoj za legalno opravljanje je vnaprej pridobljena vrednotnica, ki velja za koledarski mesec in jo bo mogoče kupiti na upravni enoti. Ko gre za delo za znane naročnike, mora vrednotnico kupiti naročnik, če je ta neznan, recimo pri izdelovanju izdelkov in nabiranju zelišč, pa izvajalec.
Vrednotnica, s katero si izvajalec plača socialne prispevke, je določena v višini 9 evrov. Od tega bo šlo sedem evrov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (izračun je narejen tako, da ena vrednotnica prinese približno en dan pokojninske dobe), dva evra pa za zdravstveno zavarovanje. Letni prihodek izvajalca tovrstnega dela ne bo smel biti višji od 5948,64 evra, v posameznem polletju pa ne bo smel presegati 2974,32 evra (tri neto povprečne plače).
Manj prekarnosti
Ekipi ministrice za delo Anje Kopač Mrak je v preteklem letu uspelo zmanjšati prekarnost študentskega dela. Po dogovoru s predstavniki študentskih organizacij študent, ki bo delal na napotnico, od februarja ne bo smel prejeti manj kot 3,8 evra na uro neto. Delodajalec bo po novem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje moral plačati 8,85 odstotka, študent pa 15,5 odstotka svojega zaslužka. Če bi denimo študenti v dvanajstih mesecih zaslužili najmanj 300 evrov na mesec, bi imeli tako priznane štiri mesece in petnajst dni pokojninske dobe.
Poleg tega bo podjetje, kjer bo študent opravljal delo, moralo odšteti še 6,36 odstotka prejemka za njegovo zdravstveno zavarovanje in dobrega pol odstotka prispevka za zavarovanje v primeru poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Kopač Mrakova pravi, da so spremembe »razumen predlog«, ki po eni strani z uvajanjem plačila prispevkov in socialnih pravic zmanjšuje prekarnost študentskega dela in utrjuje solidarnost, po drugi strani pa je ta oblika dela še naprej davčno konkurenčna za delodajalce.
Še en ukrep, ki naj bi mladim pomagal k zaposlitvi za nedoločen čas, je podaljšanje intervencijskega zakona, s katerim država subvencionira delodajalce, ki mlade do 30 let, ki so vsaj tri mesece prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, zaposlijo za nedoločen čas. V tem primeru je delodajalec za dve leti oproščen plačevanja socialnih prispevkov za zaposlenega. V letu 2014 se je po oceni ministrstva samo zaradi tega ukrepa za nedoločen čas zaposlilo okoli 3000 brezposelnih mladih, spodbudo pa je uveljavilo več kot 2000 delodajalcev. Število tako zaposlenih bi se letos lahko povzpelo na 5000.
