Tiskane izdaje
Večina športnikov, ki so končali športno kariero, bi v vmesnem času, preden stopijo na novo poklicno pot, potrebovala premostitveni sklad. Dobra ideja, ki pa ima v praksi številne luknje, menijo poznavalci. Na športnem področju je namreč veliko neurejenih stvari, a se težave navzven ne kažejo, saj so rezultati naših športnikov kljub temu odlični. Slovenci smo namreč svetovni fenomen po številu osvojenih medalj na velikih tekmovanjih.
Ideja premostitvenega sklada je preprosta: Kad (Kapitalska družba) naj bi že jeseni začel upravljati posebna finančna sredstva za športnike, ki bi jih zanje v vlogi njihovih delodajalcev prispevali športni klubi. Športniki pa bi po končani športni poti določeno obdobje prejemali rento, da bi z njo prebrodili vmesni čas, ki ga potrebujejo, da začnejo novo poklicno pot.
Kot so pojasnili v Kadu, bi sredstva le upravljali, za izplačevanje rente pa bi sklepali pogodbe z različnimi zavarovalnicami glede na želje posameznih zavarovancev. V to, tako imenovano premostitveno zavarovanje naj bi bili vključeni vsi redno zaposleni športniki, prostovoljno pa bi se vanj lahko vključili tudi drugi športniki, ki bi sami vplačevali zavarovalne premije.
Sklad bi zaživel le z rešitvijo financiranja zaposlitev
Da pa bi z novim zakonom poklicnim športnikom s premostitvenim skladom zagotovili socialno varnost tudi po končani športni karieri, bi morali prej urediti še kopico stvari. Prva je vsekakor status športnikov.
Sklad namreč predvideva, da so vanj vključeni športniki, zaposleni v športnih klubih. »Trenutno sicer nimam podatkov, koliko vseh športnikov je zaposlenih, vem pa, da med košarkarji ni niti enega. Poleg tega niti en košarkarski klub prihodnje leto ne namerava zaposlovati,« je pojasnil eden nekdanjih najbolj znanih slovenskih košarkarjev Peter Vilfan, ki je idejo sklada sprva podprl, danes pa opozarja, da bi bil zakon, takšen, kot je, v praksi težko uresničljiv. Redna zaposlitev prinaša namreč dodatne finančne obveznosti, ki jih klubi ne bi zmogli, in še dodatne obveznosti, kot so odmor, regres, prehrana ipd., kar določa zakon o delovnih razmerjih (ZDR).
»Če bi določili, da morajo vsi klubi in društva obvezno zaposliti svoje tekmovalce, je slovenskega športa v trenutku konec,« je prepričan Vilfan. Sklad bi lahko zaživel le, če bi v novem zakonu našli rešitev za financiranje zaposlitev vrhunskih športnikov. Po Vilfanovem mnenju se iz tega vira vanj ne bo nateklo dovolj denarja.
»Dvomim tudi, da bi športniki vanj prostovoljno vlagali. Veliko slovenskih tekmovalcev živi v tujini, kjer plačujejo davke in so tam že zdavnaj dobili vse ugodnosti, med drugim vlagajo v tuje sklade in tega denarja verjetno ne bi prenašali. Čeprav je osnovna ideja dobra, jo žal spremlja veliko problemov.«
Svetovna imena nekako preživijo, drugi imajo težave
Vrhunski športniki se od rane mladosti pa tja do tridesetih let ukvarjajo le z vrhunskim športom. Doslej so težave, ki so se pojavile po končani športni karieri, reševali individualno. Za svetovna športna imena je to laže. Seveda se med seboj razlikujejo tudi športniki. Nekateri o svoji karieri razmišljajo že veliko prej in sami vlagajo denar za prihodnost. Laže se znajdejo tudi tisti, ki več zaslužijo in imajo kasneje solidno finančno podlago, da se lotijo česa novega.
Žal je večina takšnih, ki med športno kariero solidno zaslužijo, vendar si ne ustvarijo omembe vrednega kapitala, zato so po koncu precej izgubljeni. Večina športnikov, tudi tistih, ki sodelujejo v prvih ligah, s tem ne ustvari veliko denarja. Ko se njihova kariera konča, so tako rekoč na cesti. Nekateri so v času svoje kariere zaposleni na ministrstvih, drugi so vključeni v delo v športnih zvezah, vendar je število mest povsod omejeno, zato bi zanje morali najti neko sistemsko rešitev.
Na specifične probleme športnikov najglasneje opozarja predsednik Sindikata športnikov Slovenije Dejan Stefanovič, ki je najglasnejši zagovornik premostitvenega sklada, v katerega bi bilo po njegovi oceni v začetnem obdobju vključenih od 700 do 800 športnikov, predvsem nogometašev.
