Tiskane izdaje
Vodja oddelka za proteinsko biofiziko in bioinformatiko v Leku Drago Kuzman (letnik 1971) pri svojem delu združuje znanja iz fizike, biologije, medicine, farmacije in informatike. Na svetu je le nekaj več kot sto ljudi, ki bi ga lahko zamenjali na njegovem delovnem mestu.
Večina si nas težko predstavlja, kaj v službi počne nekdo, ki združuje tako zahtevna področja, kot so fizika, biologija, medicina in informatika. Takšen vsestranski znanstvenik je Drago Kuzman, ki v procesu izdelovanja bioloških zdravil – če močno poenostavimo – nastopa kot prevajalec med biologi in informatiki.
Pred dvajsetimi leti njegovega delovnega mesta še ni bilo, kar pomeni, da s svojimi devetimi kolegi z oddelka orje ledino. Biofarmacija se je v svetu začela razvijati šele po odkritju DNK. Pri nas so bili pionirji na tem področju raziskovalci z ljubljanskega kemijskega inštituta, ki so na začetku osemdesetih let delali v biotehnologiji. Iz te manjše skupine vizionarskih znanstvenikov se je razvila Lekova enota biofarmacevtikov, ki danes zaposluje več kot dvesto ljudi.
Farmacija za jutri
Biofarmacija danes velja za industrijo prihodnosti. Od klasične farmacije se razlikuje po velikosti molekul, ki jih obravnava. Medtem ko imajo v klasični farmacevtski industriji opravka z majhnimi molekulami, delajo v biofarmacevtiki s precej večjimi. Razlika je tako velika, kot bi primerjali dvosedežno letalo z jumbo jetom, pojasnjuje Katarina Klemenc iz Leka, ki je v sklopu skupine Sandoz vodilna na tem področju.
Lekov biofarmacevtski oddelek v Mengšu, ki ga vodi Kuzman, je eden od treh ključnih proizvodnih centrov in ključni razvojni center. Prednost bioloških zdravil, ki jih izdelujejo v teh centrih, je njihova tarčna usmerjenost. Zaradi velikih, kompleksnih molekul so ključna v onkologiji in imunologiji, kjer v procesu zdravljenja določenih bolezni učinkujejo na točno določene celice.
Med desetimi najbolj prodajanimi zdravili je že sedem bioloških zdravil, kar kaže na to, da bodo biološka zdravila v prihodnje postala najpomembnejša zdravila za zdravljenje kompleksnih bolezni. Letos marca je Sandoz za podobno biološko zdravilo dobil prvo odobritev ameriške agencije za hrano in zdravila za prodajo na ameriškem trgu. Gre za pomemben mejnik v farmacevtski industriji, pri katerem je s svojimi računalniškimi modulacijami sodeloval tudi Drago Kuzman.
Znanje, prevedeno v evre
Kuzman je po osnovni izobrazbi fizik z doktoratom iz medicine. Ker so v Leku potrebovali nekoga njegovega profila z znanjem informatike, so ga poslali še na postdoktorsko izobraževanje bioinformatike – interdisciplinarnega področja, ki povezuje biologijo in medicino z informatiko in fiziko. Njegovo znanje pripomore k večji optimizaciji proizvodnje biološko podobnih zdravil.
»Razvoj biološko podobnih zdravil temelji na zelo veliki količini podatkov. Pri našem delu se srečujemo z nešteto excelovimi tabelami in dragocenimi podatki, ki jih poskušamo združiti v enotno bazo, kar bi omogočilo pridobivanje dodatnih informacij,« je pojasnil Kuzman.
Ko je šel leta 2008 v Mengeš na pogovor za službo, so mu po razgovoru povedali, da človeka njegovega profila ne potrebujejo, čeprav da ima zanimiva znanja. Ker je ravno takrat bral znanstvene članke o tem, da se da z znanjem biofizike prihraniti pri optimizaciji procesov tudi nekaj sto tisoč evrov, jim je ob koncu razgovora to tudi omenil. »Ko sem to povedal, so mi takoj prisluhnili.
Svoje znanje sem moral le prevesti v evre, pa smo se zelo hitro zmenili za službo,« pove Kuzman. Od takrat se je v Leku razvil celoten interdisciplinarni oddelek proteinske biofizike in bioinformatike, ki zaposluje devet stalnih sodelavcev. Poklicni profili njegovih sodelavcev so zelo različni, od elektrotehnikov, fizikov, kemikov in farmacevtov.
Logično vprašanje je, ali nikogar od teh vrhunskih strokovnjakov nikoli ne zamika, da bi odšli v tujino. Kuzman pravi, da ne, za kar sta vsaj dva odlična razloga: delajo v podjetju, ki je vodilno na njihovem področju in jim temu primerno zagotavlja ustrezne pogoje za delo. Poleg tega jim je v Sloveniji uspelo vzpostaviti dobre kontakte z akademskimi institucijami, kar je za njihovo delo zelo pomembno.
