Tiskane izdaje
Natančnih podatkov, koliko delavcev za sezonska dela se v sezoni najema v kmetijstvu po Sloveniji, zavod za zaposlovanje nima. Delodajalcem ga namreč ni treba obveščati o sklenjenih podjemnih pogodbah ali najetih študentih, če ne nameravajo najeti tujcev in če ne potrebujejo pomoči pri iskanju delavcev. Zavod tudi ne razpisuje potreb po sezonskih delih, temveč brezposelne in širšo javnost le seznanja z objavljenimi potrebami po njih na osebnih razgovorih, skupinskih oblikah svetovanja, oglasnih deskah in spletnih straneh.
Čedalje več mladih
Monika se je za odhod v tujino odločila po tem, ko v Sloveniji po več kot trideset poslanih prošnjah ni dobila službe. Glavni vzrok, da se ni lotila opravljanja sezonskih del v Sloveniji, je plačilo. Pravi, da so na Nizozemskem plačani glede na starost, pri 21 zasluži 6,30 evra na uro. V Sloveniji bi za isto delo dobila okrog tri evre. Tudi na zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da večina brezposelnih iskalcev zaposlitve odhaja v tujino, da bi našli delo, ker jim to doma ne uspe in zaradi višjega plačila.
Iskalci zaposlitve pri Euresu največ povprašujejo po delih v turizmu in sezonskih delih. Iščejo tudi delo v proizvodnji, preprosta dela, za katera ne potrebujejo posebne izobrazbe. Največkrat se zanimajo za zaposlitvene priložnosti v Avstriji, ki je za Slovence privlačna predvsem zaradi bližine, zaslužki pa so vsaj dvakrat višji kot pri nas (okoli osem evrov na uro). Veliko jih gre tudi v druge države, v Nemčijo, recimo, po mnenju Tanje Podobnik Zec z zavoda za zaposlovanje zaradi večjih možnosti za zaposlitev v boljših delovnih razmerah. Zadnja leta na zavodu opažajo trend odhoda v Veliko Britanijo, ki ponuja več možnosti predvsem zaradi jezika. Tudi Monika pravi, da se je odločila za Nizozemsko predvsem zaradi tega, saj večina Nizozemcev zelo dobro govori angleško, zato nimajo večjih težav pri sporazumevanju.
Med družboslovci velika konkurenca, manj priložnosti
Po izkušnjah svetovalcev Euresa v Sloveniji je zanimanje za zaposlovanje v tujini med iskalci zaposlitve ves čas, vendar vsi zainteresirani zmeraj ne izpolnjujejo pogojev, ki jih delodajalci zahtevajo. Najpogosteje so to zelo dobro znanje tujega jezika, specifična strokovna usposobljenost in delovne izkušnje. Največji interes je zlasti med mladimi z družboslovno izobrazbo, ki sicer dobro obvladajo tuje jezike, vendar je v teh poklicih manj zaposlitvenih možnosti in velika konkurenca iz drugih držav. Tujina je magnet tudi za tehnično izobražene diplomante, saj zanje pomeni zanimiv začetek kariere v poklicu, za katerega so se izobraževali, oziroma boljše delovne razmere.
Finančna podpora za iskalce prve zaposlitve
Kljub veliki želji po zaslužku in novem znanju se Monika najverjetneje ne bi odpravila v tujino, če ne bi dobila finančne podpore iz projekta Tvoja prva zaposlitev Eures, ki je namenjen iskalcem zaposlitve in delodajalcem. Cilj projekta je finančno pomagati približno 1800 mladim med 18. in 35. letom pri zaposlitvi v drugi državi članici Evropske unije, na Norveškem ali Islandiji. Moniki je dobljen denar iz tega vira olajšal selitev in prvo obdobje dela na Nizozemskem. Z njim si je pokrila potne stroške za zaposlitveni razgovor, stroške selitve ob zaposlitvi, plačala si je jezikovni tečaj nizozemščine.
Na zavodu ugotavljajo, da se število izdanih delovnih dovoljenj za tujce na področju kmetijstva iz leta v leto zmanjšuje. Večino prostih mest v sezonskih delih zasedejo domači iskalci zaposlitve, je pa to odvisno tudi od vrste del. Posebej za murskosoboško območje velja, da sezonska dela skoraj v celoti opravi domača delovna sila.
Na Dolenjskem, Celjskem in Mariborskem pa domačini opravijo le nekaj teh del, saj so delodajalci tam bolj naklonjeni zaposlovanju tujcev iz tretjih držav, ki pri njih tudi bivajo, zato delodajalcem ni treba izplačati povračila za prevoz na delo, delavci so na voljo tudi, kadar je slabo vreme. Enako je v tujini, pritrdi Monika, ki živi v stanovanju agencije, prek katere je zaposlena, in to v neposredni bližini delovnega mesta.
Sezonsko delo znižuje nadomestilo za brezposelne
Glede na število iskalcev zaposlitve, maja je bilo na zavodu prijavljenih 112.385 brezposelnih, bi v Sloveniji lahko pokrili vsa prosta delovna mesta. Vzrok, da se brezposelni ne odločijo za takšno zaposlitev v Sloveniji, je tudi v naši zakonodaji. Če osebe, prijavljene na zavodu, prejemajo nadomestilo za brezposelnost, ga ob opravljanju sezonskega dela izgubijo. To delo je obravnavano enako kot pogodba za določen čas. Po poteku zaposlitve osebe sicer lahko uveljavljajo preostali čas prejemanja denarnega nadomestila, vendar se jim to zniža za kar 50 odstotkov, če med opravljanjem sezonskega dela po pogodbi zaslužijo več kot dvesto evrov na mesec.
