Slovenci zaznamo čedalje manj poslovnih priložnosti

Ljubljana – V sedmih mesecih letos se je v slovenski poslovni register pri Ajpesu vpisalo 8970 novih samostojnih podjetnikov, z dejavnostjo pa se jih je prenehalo ukvarjati 6651. Tako pri nas zdaj posluje več kot 83.200 espejev, ki predstavljajo 41 odstotkov vseh poslovnih subjektov, največ pa jih deluje v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter trgovini in gradbeništvu.

V letošnjem prvem polletju so posamezniki najbolj množično pridobivali status samostojnega podjetnika (v članku uporabljamo tudi izraz samozaposleni) od leta 2009, ko so na Ajpesu dosegljivi mesečni podatki. V letu 2013, v katerem je bilo na letni ravni odprtih največ espejev, dobrih 14.500, se je v prvem polletju za to obliko podjetja odločilo 8172 posameznikov. V obdobju pred krizo (2005–2007) se je za svoj s. p. na letni ravni odločalo med 7800 in 9600 ljudi, leta 2008 pa dobrih 12.000.

V primerjavi s stanjem ob koncu lanskega leta se je število samostojnih podjetnikov največ, za približno 750, povečalo na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, rast pa je bila največja v raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki jih Ajpes ne vodi posebej, kjer pa je konec julija v primerjavi z decembrom 2014 delovalo skoraj osem odstotkov več s. p.. Za okoli pet odstotkov se je povečalo število samozaposlenih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v kulturi, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.

Dobra izbira, a naj to delajo drugi

A ni toliko pomembno, koliko podjetij imamo, pomembno je, kakšna so: ali so sposobna ustvarjati novo vrednost, ali zmorejo zaposlovati in se širiti, opozarjajo v Inštitutu za podjetništvo in management malih podjetij, kjer vsako leto pripravljajo analize o slovenskem podjetništvu za največjo svetovno raziskavo Globalni podjetniški monitor (GEM). »Razvoja gospodarske blaginje ne zagotavlja število podjetnikov in podjetij, temveč njihova dinamika in kakovost. Vitalnost podjetništva spoznamo tako, da spoznamo podjetniško okolje, temeljne značilnosti podjetniške aktivnosti, njihove motivacije in ambicije,« pojasnjujejo avtorji slovenske podjetniške analize za leto 2014.

Podjetniško vzdušje pri nas v primerjavi z drugimi državami, vključenimi v GEM, ni optimistično. Čeprav je podjetniški poklic spoštovan, tako meni 72 odstotkov polnoletnih Slovencev, slabi dve tretjini pa jih ocenjujeta, da je to družbeno sprejemljiva dejavnost, jih le nekaj več kot pol ocenjuje, da je to dobra poklicna izbira. Delež potencialnih podjetnikov se giblje okrog 30 odstotkov, da bi ustanovili svoj posel, razmišlja 12 odstotkov prebivalstva, za to pa se dejansko odloči dobre tri odstotke aktivne populacije.

»Predvsem je kritično, da upada trend zaznavanja poslovnih priložnosti,« ocenjujejo analitiki. Še leta 2007 je skoraj polovica odraslega prebivalstva menila, da se bodo v njihovem okolju pojavile dobre poslovne priložnosti, leta 2009 je delež padel na manj kot tretjino, lani, ko je bil upad že izrazitejši kot leta 2013, pa je priložnost videl le še vsak šesti odrasel v Sloveniji. To je izrazito pod povprečjem držav, vključenih v analizo, in najslabši rezultat med evropskimi državami.

Sprememba miselnosti že med šolanjem

»Nizka stopnja zaznanih poslovnih priložnosti je pomemben podatek za vlade in številne institucije, infrastrukturne ustanove ter izobraževalni sektor, ki lahko pomagajo pri graditvi zmogljivosti posameznikov za prepoznavanje priložnosti. Vendar to zahteva spremembo miselnosti v izobraževalnih sistemih, kjer se bodo morali osredotočiti tudi na razvoj podjetniških kompetenc (proaktivnost, inovativnost, odgovornost za izbiro) pri študentih,« zatrjujejo avtorji GEM v Sloveniji, da bi pri nas morali poskrbeti za ustrezno izobraževanje, na drugi strani pa ustvariti pogoje, da bi morebitni neuspeh, ki je del podjetništva, čim manj vplival na odločanje o podjetniški karieri.

Danica Purg, direktorica in dekanja IEDC-Poslovne šole Bled, opozarja, da je zgodovina podjetništva v Sloveniji drugačna kot v zahodnih državah. »Več generacij bo potrebnih, da bo pri nas zaživelo podjetništvo, da bodo posamezniki znali prepoznati priložnosti, da bodo pripravljeni tvegati in da se ne bodo ustrašili nadaljevati poti po prvem neuspehu. Medtem ko se mlade generacije v drugih državah podjetništva učijo v družinskih podjetjih, se v Sloveniji z dejavnostjo v večini primerov zdaj ukvarja prva generacija,« pravi Purgova.

Dodaja, da posamezniki, ki vstopajo v svet podjetništva, včasih niso dovolj usposobljeni za to. Če je bilo včasih podjetništvo v Sloveniji alternativa zaposlenosti, je zdaj alternativa brezposelnosti, pravi Purgova, izobraževalni sistem pa se še vedno osredotoča na zaposlovanje.

Za uspeh potrebna trdo delo in vztrajnost

»Podjetništvo mora dobiti več pozornosti v izobraževalnem procesu. Pomembno je vzgojiti ambiciozne ljudi, a pomembno je tudi, da spoznajo, da vse veliko zraste iz majhnega in da sta za uspeh potrebna trdo delo in vztrajnost.«

Na to opozarja tudi Borut Borštnik, Zavod mladi podjetnik: »Dostikrat je razkol med stvarnostjo in idealom mladih podjetnikov velik. Gre predvsem za posledico neznanja, neizkušenosti na tem področju: nekateri ne znajo pravilno oceniti tako finančnih kot tudi drugih vidikov potenciala njihove zamisli, kar je problem. Začetni koraki pri vstopu v podjetništvo so zato za večino zelo naporni.«

»Združenje Manager že vrsto let poudarja, da Slovenija za konkurenčnost potrebuje vrhunski menedžment, vrhunsko podjetništvo, inovacije in ustvarjalnost, več ambicije, sle po uspehu ter pripravljenost na tveganje in spremembe. Spremembe na področju podjetništva se dogajajo, v zadnjih letih se je razvila živahna scena zagonskih podjetij, razvijajo se podporne institucije, na voljo so nove oblike financiranja. Morda pa je tisto, kar potrebujemo vsi skupaj, še razumevanje, da se svet okoli nas vrti vedno hitreje kot nekoč in se morajo temu prilagajati tudi drugi sistemi v družbi, poleg gospodarstva,« k temu dodaja Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager.

Na samostojno pot zaradi nuje

Glede na raziskavo skoraj polovica prebivalstva ocenjuje, da ima potrebno znanje, izkušnje in veščine za podjetništvo, da se posla ne lotijo, pa jih poleg nezaznanih priložnosti ovira tudi strah pred neuspehom. Ta bi od podjetništva glede na lansko raziskavo odvrnil 39 odstotkov Slovencev – da je v tej skupini več žensk kot moških, ni nič posebnega, saj to velja za skoraj vse države –, kar je sicer nekoliko manj od povprečja v Evropi, ki velja za območje, kjer je ta strah najbolj prisoten.

V zadnjih letih se povečuje delež podjetnikov, ki so se za ta korak odločili iz nuje, kar je posledica velike brezposelnosti, ugotavljajo na inštitutu. Lani se jih je 46 odstotkov v svoj posel podalo zaradi priložnosti ali ker so želeli povečati svojo neodvisnost ali prihodke, ostali so bili v to prisiljeni oziroma so imeli mešane motive.

»Slabšanje tega razmerja je slaba novica, saj so podjetniki zaradi nujnosti načeloma manj razvojno naravnani in tudi manj zaposlujejo, še ugotavljajo analitiki. Kot pojasnjuje Šmučeva, pa ženske pogosto povedo, da v podjetju, kjer so bile zaposlene, niso mogle realizirati svojih potencialov, zato so se odločile za samostojno podjetniško pot. To pomeni po eni strani izgubo za podjetje in na drugi pridobitev za podjetništvo.

Podjetnic še manj, večina v storitvenih dejavnostih

Na zaposlovanje precej vpliva tudi spol podjetnika, kaže najnovejša raziskava OECD Entrepreneurship at a Glance (podatki so deloma povzeti tudi po GEM). Ne le, da se v večini držav na samostojno poslovno pot poda približno za pol več moških kot žensk – v Sloveniji okoli sedem odstotkov polnoletnih žensk in dobrih 15 odstotkov moških – podjetnice tudi manj pogosto zaposlujejo. Leta 2013 sta delovno mesto drugim zagotavljala slaba dva odstotka žensk pri nas v primerjavi z več kot štirimi odstotki moških, podjetje brez zaposlenih pa je imelo več kot pet odstotkov žensk in približno 11 odstotkov moških.

Dve tretjini podjetnic in polovica podjetnikov je delovalo v storitvenih dejavnostih, kar je nekoliko pod povprečjem OECD. Se je pa Slovenija uvrstila tik pod vrh držav z največjim deležem zaposlenih žensk v kmetijstvu – s tem se je predlani ukvarjalo več kot 15 odstotkov podjetnic, več le še na Finskem. Še bistveno večji je delež žensk, ki so se ukvarjale s to dejavnostjo in niso imele zaposlenih: dosega skoraj 30 odstotkov, še več pa v Avstriji, na Hrvaškem, Poljskem in v Romuniji.

»Še vedno velja večja zadržanost žensk pri presoji svojih sposobnosti: za napredovanje se odločijo, ko so 90-odstotno prepričane, da bodo zmogle same opravljati vodilno funkcijo in morda so bolj previdne tudi, ko se odločajo za samostojno podjetniško pot. Znam dovolj. Naučil se bom ali pa se obdal z ljudmi, ki bodo zapolnili moj manko,« pa bolj pametno ali samozavestno razmišljajo moški,« ugotavlja Šmučeva.

Nekoliko manjša razlika od povprečja OECD pa je bila v zaslužku med samozaposlenimi moškimi in ženskami. Slovenske podjetnice so v povprečju zaslužile približno dve tretjini plač moških kolegov, v primerjavi s predkriznimi leti se je razlika povečala za nekaj odstotnih točk. Največje razlike so na Poljskem, kjer podjetniki zaslužijo 60 odstotkov več kot podjetnice, na Islandiji pa ženske zaslužijo slabih 90 odstotkov plač moških kolegov. Na splošno je kriza v nekaterih državah prinesla bistveno povečanje razlik, v drugih pa so se zmanjšale.