Podjetja svoje bodoče zaposlene strokovnjake spoznavajo na različne načine in v skrbi za razvoj dobrih kadrov sodelujejo že s srednjimi šolami in fakultetami. Ta povezovanja so že uveljavljena na naravoslovnih in tehničnih smereh. V zadnjem času pa postajajo tudi bolj inovativna in izzivalna.
Klasično sodelovanje med podjetji in izobraževalnimi ustanovami poteka skozi obvezno ali neobvezno praktično usposabljanje, seminarske in diplomske naloge, razne predstavitve in predavanja, projekte ipd. Tako podjetja spoznavajo tudi potencialne nove sodelavce, tiste, ki kažejo dovolj interesa in strokovnosti.
Anketiranje študentov mariborske fakultete za strojništvo ob podelitvi diplom od leta 2012 kaže, da je le med 15 in 20 odstotkov diplomantov še brezposelnih tri do šest mesecev po diplomiranju ter da se jih skoraj 80 odstotkov zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi strokovni usposobljenosti. »To dokazuje, da je potreba po diplomantih fakultete za strojništvo vseh usmeritev znatna in načeloma nimajo težav pri zaposlovanju,« pravi prodekan mariborske fakultete za strojništvo za sodelovanje z gospodarstvom Zoran Ren.
Od prakse do zaposlitve
Fakulteta po njegovih besedah podjetjem omogoča, da se predstavijo študentom na javnih predstavitvah na fakulteti in da lahko objavljajo njihove ponudbe za zaposlitve oziroma potrebe po kadrih, študentom pa pomagajo pri njihovem zaposlovanju individualno, tudi s pomočjo Kariernega centra UM. »Občasno posamezna podjetja razpisujejo diplomska dela za študente, s katerimi pred zaposlitvijo strokovno preizkusijo študente, katerim nato po navadi ponudijo zaposlitev,« pravi Ren.
Študenti dodiplomskih študijskih programov strojništva opravljajo v 3. letniku praktično usposabljanje v podjetjih, s katerimi ima fakulteta sklenjene ustrezne sporazume o izvedbi usposabljanja. V zadnjih petih letih je tako praktično usposabljanje v podjetjih opravilo 548 študentov v 259 različnih podjetjih. »Nekaterim od teh študentov podjetja ponudijo tudi zaposlitev, vendar posebne evidence ne vodimo,« pravi Ren. Študenti in diplomanti imajo možnost samopromocije tudi v okviru Alumni kluba FS, ki pa je zaprte narave in podatki o študentih so na voljo le članom Alumni kluba FS.
Razvojno in strokovno fakulteta na različnih občasnih projektih sodeluje s številnimi podjetji iz Slovenije in okoliških držav, pri čemer je njihovo število spremenljivo in niha med 20 in 50 na leto. »Pri izvedbi številnih od teh projektov sodelujejo tudi študenti, ki opravljajo dela, primerna njihovemu znanju in sposobnostim. S tem pridobivajo neprecenljive praktične strokovne izkušnje,« poudarja Ren.
Med študijem do
Sodelovanje s podjetji se, odvisno od študijskega programa, po navadi začne v 2. ali 3. letniku, ko se predelajo temeljne vsebine računalništva, in študent lahko svoj predmetnik oblikuje tudi s tovrstnimi izbirnimi vsebinami, ki so bolj usmerjene k povezovanju z gospodarstvom.
Fakulteta ima trenutno razpisane programerske izzive na podlagi vsebin, ki jih je ponudilo pet podjetij: Zemanta, Xitaso, Comtrade, NIL, Celtra. V hiši vsak mesec gostijo tudi vodilno računalniško podjetje, ki izvaja niz predavanj o aktualnih temah in problematikah s področja računalništva in informatike. Sicer pa podjetja skoraj na tedenski ravni kontaktirajo fakulteto z željo po dobrih študentih in ponudbo različnih (študentskih) del. V sodelovanju s Študentskim svetom FRI jim pomagajo vzpostaviti stik.
V ospredju osebnost
Nabor možnih zaposlenih je tudi med štipendisti in osebami, ki pri njih opravljajo praktično usposabljanje v okviru delovnih praks. »Prepriča nas kandidat, ki pokaže zanimanje, to je voljo in željo po pridobivanju novih znanj meroslovja. V ospredje postavljamo osebnost kandidata in njegove vrednote. To bistveno vpliva, da se sodelavec ujame z vrednotami podjetja in zaposlenimi v podjetju. Zaposlitev omogočamo različnim izobrazbenim strukturam, ki podjetju prinašajo potrebno širino, ki jo z vključevanjem zaposlenih s pridom uporabljamo,« pravi Lotrič.
Sodelovali so tudi v zaposlitvenem izzivu – projektu spodbujanja zaposlovanja brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve na drugačen, interaktiven način. »V našem meroslovnem laboratoriju smo iskali programerja. Postopek izbora in testiranja brezposelnih ter drugih iskalcev zaposlitve je izvedla Območna služba Zavoda Kranj v sodelovanju z Območno službo Ljubljana. Zaposlili smo kandidata, ki je najbolje rešil problemsko nalogo podjetja in pokazal največ znanja objektno orientiranega programskega jezika pri izdelavi prototipa nadzornega sistema,« razlaga Lotrič.
Raziskovalno delo
Največ pri pedagoškem procesu Krka sodeluje z Univerzo v Ljubljani oziroma njenimi članicami in Univerzo v Mariboru. Posebej zanimiv projekt je stekel s fakulteto za farmacijo v okviru posebnega programa Industrijska farmacija. Sodelujejo pa tudi pri nekaterih predmetih drugih fakultet, kjer so znanja in izsledki industrijskih raziskav in razvoja posebej pomembni za zagotavljanje celovitosti predstavljenih vsebin.
Pomemben element sodelovanja z mladimi so tudi Krkine nagrade, s katerimi tako srednješolce kot do- in podiplomske študente spodbujajo k raziskovalnemu delu. Tako želijo dati še večji pomen raziskovalnemu delu mlajših generacij, ki začnejo pobliže spoznavati raziskovalno delo že v srednji šoli.
Perutnina Ptuj sodeluje predvsem s srednjimi šolami na območju štajerske regije, zlasti pri zagotavljanju praktičnega usposabljanja z delom za tehnike računalništva, mehatronike, strojnike, ekonomske tehnike, kemijske tehnike, kmetijsko-podjetniške tehnike, logistične tehnike, in s fakultetami Univerze Maribor in Univerze Ljubljana ter ostalimi koncesijskimi fakultetami. Pri zaposlovanju pa izbirajo tudi udeležence praktičnih usposabljanj, s katerimi so imeli obojestransko pozitivno izkušnjo. Po potrebi pri iskanju kadrov sodelujejo tudi s šolami.
Raziskovalno počitniško
S študenti Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in Kariernim centrom Univerze v Ljubljani so sodelovali pri dogodku »Sejem priložnosti«, s katerim so želeli okrepiti sodelovanje fakultete z industrijskimi podjetji, kar prinaša tudi učinkovitejšo izbiro bodočih delodajalcev in enostavnejše vključevanje študentov na trg dela. Z omenjeno fakulteto pa so vključeni tudi v projekt S kreativnostjo do evolucije obstoječih izdelkov ter razvoja novih izdelkov.
Kot pravijo v BSH Hišni aparati, je najteže najti ustrezne strokovnjake za posamezne specialistične položaje, kot so komercialisti na terenu, strokovnjaki za področje proizvodnega kontrolinga, tehnologije plastike in pa razvojne inženirje – konstruktorje. V preteklem letu so zaposlili sedem študentov in dijakov, zaposlitev pa je odvisna od kakovosti kandidatov in potreb podjetja.