Četrt milijona prekernih delavcev, novodobnih sužnjev

Pravica do dostojnega dela: Prekerci imajo nestalen prihodek, ne teče jim delovna doba in nimajo plačanih prispevkov.

Objavljeno
07. oktober 2014 16.43
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič

Ljubljana – Dostojno delo pomeni svobodo, enakost, varnost in dostojanstvo delavcev, so v sindikatu Mladi Plus povedali ob svetovnem dnevu dostojnega dela. A danes so oblike dela, kjer teh štirih prvin ne upoštevajo, vse pogostejše.

V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo so zato ob začetku projekta »Obrazi prekernega dela« predstavili novo spletno stran www.dostojno-delo.si, s katero bodo ozaveščali prekerne delavce o njihovih pravicah. Na njej so objavili tudi primere sodne prakse in uporabnikom omogočili postavljanje vprašanj.

Pri prekernem delu se sicer zatakne že pri njegovi definiciji - izraz namreč ni mednarodno uveljavljen, ker dogovora o njegovem pomenu ni. Bolj kot za pravni gre za sociološki pojem in bolj kot za definicijo pojma gre za naštevanje oblik dela, ki peljejo v prekernost. Pojavlja se lahko zaradi agencijskega dela, migrantskega dela, dela za določen čas, študentskega dela, samostojnega podjetništva (tako zaradi prisilnega odpiranja podjetij kot tudi zaradi števila samostojnih podjetnikov, ki živijo pod pragom revščine) in avtorskih ter podjemnih pogodb.

Lastnosti prekernih oblik dela so negotovost, fleksibilnost, nizko plačilo in kratkotrajnost. Če prekerni delavec dela na podlagi civilnih pogodb, ima nestalen prihodek, ne teče mu delovna doba in nima plačanih prispevkov na način, kot to velja za delavce v delovnih razmerjih, so zapisali na spletni strani.

Značilnosti prekernega dela sta torej nizek dohodek in nestalna zaposlitev. Po besedah Marka Funkla, predsednika gibanja, število prekernih delavcev pri nas narašča. Ocenjuje, da je 80 odstotkov mladih na trgu dela prekercev in le petina je takšnih, ki so redno zaposleni.

Želijo jih povezati in poučiti o njihovih možnostih. »Vsak prekerni delavec je namreč potencialni brezposelni in vsak brezposelni je potencialni prekerni delavec,« dodaja Funkl. Generalni sekretar sindikata Pergam Jakob Počivavšek pa pravi, da se v teh časih, ki so neprijazni, mnogo mladih odloči za prekerno delo, bodisi zaradi eksistencialne krize bodisi zaradi prepričanja, da bo to njihova vstopnica na trg dela in da bodo čez nekaj časa dobili redno zaposlitev. V resnici so nekateri morali zaradi uvedbe višjih obdavčitev avtorskih pogodb morali odpreti s. p., drugi so bili prisiljeni delati na črno, tretji pa so ostali na avtorski pogodbi. »Če se podraži ena oblika dela, se torej delo prelije v drugo obliko,« pojasnjuje Počivavšek.

Kam po pomoč?

Prekerci ali brezposelni se lahko obrnejo na inšpektorat za delo ter na delovno in socialno sodišče. A najprej naj se poskušajo pogovoriti z delodajalcem, če ne drugače, prek mediacije. Poseben problem mladih so (obvezna) neplačana pripravništva. Mladi mnogokrat ne dobijo niti povrnjenih stroškov za malico in prevoz, čeprav jim to po zakonu pripada.

Volonterska pripravništva so razširjena tudi v pravosodju, zdravstvu ter v državni upravi in upravi lokalnih skupnostih. Zato so se na sindikatu Mladi Plus odločili, da bodo naredili javni seznam delodajalcev, ki mladim ne plačujejo. Mlade pozivajo, naj jim na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. pošljejo informacije o tem, kje imajo neplačana pripravništva. Imena prijaviteljev bodo ostala anonimna.