Tiskane izdaje
»Poznamo veliko mladih, ki so v neki organizaciji začeli delati kot prostovoljci, potem pa so jih tam, če je bilo mogoče, zaposlili, ko so prepoznali njihove kakovosti,« pojasnjujejo v Slovenski filantropiji, Združenju za promocijo prostovoljstva. Ta praksa velja v nevladnem sektorju, posamezni primeri zaposlitve na podlagi prostovoljskih aktivnosti pa so tudi v gospodarstvu.
Prostovoljsko delo je izjemna učna priložnost za mlade in kompetence, ki jih pridobijo na ta način, so prenosljive tako v profesionalno kot osebno sfero življenja, menijo v Filantropiji. Prostovoljci pridobijo s svojimi aktivnostmi veliko izkušenj in referenc – pa če to pričakujejo ali ne –, ki so lahko njihova prednost pri iskanju zaposlitve, delodajalcu tudi povedo, da gre za aktivno osebo. »Prostovoljec, ki je organiziral taborjenje za otroke, je pridobil veščine za projektno delo, komunikacijo, timsko delo, vodenje skupine in delo z otroki, spoznal je zakonodajo na tem področju in še kaj,« opisujejo na Filantropiji.
Primer dobre prakse
Posamezniki se prek prostovoljstva lahko predstavijo trgu dela, saj sodelujejo z različnimi ljudmi, nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi, podjetji. »Čeprav gre za prostovoljsko delo, jih delodajalci spoznajo v delovnem okolju. Zato se najpogosteje zaposlijo v organizacijah, kjer so delali oziroma so z njimi sodelovali,« pojasnjujejo izkušnje v združenju za promocijo prostovoljstva.
Takšna praksa je pogosta v nevladnih organizacijah, kjer prostovoljci pomembno prispevajo k njihovemu delovanju, posamezne primere pa zasledimo tudi v gospodarstvu. »Naši kadroviki radi vidijo, da imajo novozaposleni za sabo tudi prostovoljske izkušnje, ne moremo pa reči, da je to kdaj prevesilo tehtnico,« je povedala Tamara Barič iz službe za korporativno komuniciranje v Simobilu.
So pa v začetku leta zaposlili fanta, ki je obiskoval Zaposlitveni klub za mlade v organizaciji Zavoda Nefiks. »Tam mlade učijo, kako sestaviti dober življenjepis in kako se učinkovito predstaviti potencialnim delodajalcem. Na dogodkih sodelujejo tudi podjetja in tako imajo iskalci zaposlitve možnost priti v stik s kadroviki različnih podjetij. Eden od udeležencev je pri aktivnostih izstopal in pokazal nadpovprečno željo po delu pri nas. Njegove aktivnosti in zavzetost so bile povod za to, da smo ga tudi zaposlili,« je povedala Baričeva.
V podjetju imajo še en primer, ko je zaposleni na podlagi svojega prostovoljskega dela v podjetju dobil možnost dodatnega zaslužka: »Naš kolega iz tehničnega sektorja je na lastno pobudo fotografiral Simobilove dogodke in tako smo v različnih oddelkih začeli koristiti njegove fotografske sposobnosti. Spodbudili smo ga, da je odprl popoldansko obrt, tako da njegove storitve zdaj plačujemo. Iz prostovoljskega udejstvovanja angažiranega sodelavca smo prišli do točke, ko je njegov hobi postal tudi plačano delo,« navaja Tamara Barič.
Ali je lahko prostovoljstvo pomembna referenca, smo vprašali v Lek in BSH, vendar konkretnih odgovorov nismo dobili. Na zavodu za zaposlovanje pravijo, da so reference, s katerimi kandidat za službo podkrepi svoje kompetence, delovne izkušnje ali osebnostne lastnosti, pogosto lahko prednost, s katero bodo povečali svojo konkurenčnost. »Na podlagi razgovorov z delodajalci lahko rečemo, da si želijo posameznike, ki so svoje znanje bogatili v praksi, bodisi s prostovoljstvom, delom v tujini bodisi kot samostojni podjetniki. Delovne izkušnje in znanja, pridobljena na te načine, so za večino delodajalcev zelo dobrodošle.«
Dvorezni meč
V Filantropiji pravijo, da je prostovoljstvo lahko tudi dvorezen meč. »Mlada prostovoljka je namesto ponudbe za službo dobila ponudbo, da se prostovoljsko aktivira v organizaciji, ki je objavila razpis za delovno mesto. Če delodajalec ne ceni prostovoljskih aktivnosti in ne išče proaktivnih delavcev, ima lahko omemba takšnih kompetenc tudi neželen učinek,« navajajo primer in dodajajo, da se besedi prostovoljsko delo izrabljata za izkoriščanje mladih, ki jim v podjetjih ponudijo možnost opravljanja tako imenovanega prostovoljskega dela za nekaj mesecev z možnostjo kasnejše zaposlitve. »V tržnem sektorju prostovoljskega dela ni.«
V Filantropiji še pravijo, da reference, ki jih prostovoljec lahko zapiše v življenjepis, niso vse, kar pridobi. Če se študent odloči za prostovoljsko delo, povezano z njegovim študijem, pridobi praktične izkušnje. Ko ob koncu študija konkurira nekomu, ki takšnega dela ni opravljal, deluje bolj samozavestno, razume področje dela in se na razgovoru tudi bolje izkaže.
»A pomembno je, da se za prostovoljsko delo ne odločamo samo zaradi povečanja možnosti zaposlitve. To je lahko samo pozitivna posledica, ne pa cilj prostovoljskega dela,« opozarjajo v Filantropiji.
