V Sloveniji zanjo niso našli delovnega mesta

Doktorica fizike Maruša Bradač je profesorica na kalifornijski univerzi v Davisu. Področje njenega raziskovanja je povezano z nastankom in razvojem vesolja. Doktorirala je v Bonnu, pozneje jo je pot zanesla v ZDA, kjer sta na njeni univerzi zaposlena še dva Slovenca, matematik Janko Gravner in muzikolog David Verbuč. V ZDA se je zaposlila, ker na začetku njene delovne poti zanjo v Sloveniji ni bilo službe.

Bradačeva v tujino ni odšla, ker bi bili pogoji za delo slabši kot v tujini. »V Sloveniji so bili takrat, ko sem odhajala, odlični pogoji za delo. V Bonn sem sprva odšla na izmenjavo študentov, misleč, da bom ostala le en semester, toliko, da pridobim nove izkušnje,« je pojasnila. V Nemčiji so ji nato ponudili visoko štipendijo, tudi zaradi njenega odličnega predznanja, in zato se je odločila, da ostane. »Pogoji za delo na mojo selitev v tujino niso imeli vpliva, res pa je, da je bilo bolje poskrbljeno za materialni status študentov in več prostora v študentskih domovih.«

Po končanem študiju in doktoratu se je prijavila na več mest za mlade raziskovalce po svetu. Takrat je začela resno upati, da bo nekoč dobila mesto profesorice. »Ko je prišla ponudba iz ZDA, sem najprej omahovala, ker med dotedanjimi obiski vzhodne obale nad tamkajšnjim načinom življenja nisem bila najbolj navdušena. Vendar je bila ponudba enostavno predobra in bližina smučišč me je prepričala.« Kalifornija je danes, po desetih letih, njen drugi dom. Medtem je postala redna profesorica na univerzi v Davisu, kjer ne predava le študentom fizike, ampak tudi bodočim inženirjem in družboslovcem. Večinoma so to predmeti s področja astronomije, vendar predava tudi o fiziki smučanja, deskanja in potapljanja; sama se rada ukvarja s temi športi in tudi študente takšen poljudni prikaz fizike veseli.

Področje njenega raziskovanja je vesolje, natančneje raziskovanje t. i. temne snovi, ki je je v vesolju kar petkrat več kot navadne, a kljub temu vemo o njej bore malo. Temna snov je zelo pomembna, saj je neposredno povezana z razvojem naše galaksije in s tem celotnega vesolja. Ukvarja pa se tudi s proučevanjem prvih galaksij. Njihova opazovanja nam omogočajo, da odgovorimo na vprašanja, kako naša in podobne galaksije sploh nastanejo.

Bi v Sloveniji lahko naredili kariero, ki bi bila primerljiva z vašo sedanjo v ZDA? So vam v Kaliforniji ponudili boljše pogoje, več denarja, več možnosti za napredovanje?

Ko sem iskala službo mlade raziskovalke, je zame ni bilo v Sloveniji, kljub mojim dobrim študijskim rezultatom. Slovenci že zelo zgodaj izgubljamo naše najboljše znanstvenike. Moja odločitev za delo v tujini nikakor ni bila načrtovana. Ko sem v Sloveniji, večkrat slišim dobro znano: »V tujini je pa vse boljše.« Ampak sama verjamem, da ni tako. Problem nastane, ko se pogovarjamo o zaposlitvah na naših univerzah. Denarja za raziskovalno delo je zelo malo in prvi, ki to občutijo, so mladi raziskovalci. Delovnih mest za raziskovalce ni dovolj in tudi če se jim uspe zaposliti, so njihova delovna mesta v glavnem negotova. To za (mladega) človeka nikakor ni spodbudno.

V Sloveniji je veliko univerzitetno izobraženih ljudi brezposelnih. Kakšne možnosti imajo univerzitetno izobraženi kadri na ameriškem trgu dela?

V ZDA je kriza nekoliko manjša, je pa res, da ima mnogo univerzitetno izobraženih ljudi službe, za katere so se prekvalificirali in so temu primerno nizko plačani.

Kaj doktorat pomeni v ZDA – si z njim zagotoviš zaposlitev ali je tudi tam inflacija akademskih nazivov takšna kot v Sloveniji?

V ZDA je veliko več doktorantov, kot je akademskih mest zanje. Še posebej to velja za profesorska mesta. Po drugi strani pa so doktoranti fizike razmeroma lahko zaposljivi, predvsem na področju računalništva (in teh mest je vsaj v bližini Silicijeve doline precej) in tudi bančništva, zavarovalništva ipd. Inflacija akademskih nazivov pa ni tako velika kot v Sloveniji, saj ljudi od študija, žal, odvračajo tudi visoke šolnine. Nasploh je v krizi vedno manj ljudi, ki si lahko privoščijo študij.

Kako se doktorski študij v tujini razlikuje od študija v Sloveniji – če prav razumem, večkrat predavate tudi študentom na slovenski univerzi in ste seznanjeni z našim sistemom študija?

Doktorski študij v Nemčiji je zelo podoben našemu, medtem ko traja v ZDA šest let, kar je precej dlje kot v Sloveniji. To sicer ne pomeni, da se študenti bolj poglobijo v raziskave. Dve leti porabijo samo zato, da poslušajo predavanja in delajo izpite, da nadoknadijo znanja, ki jih naši študenti večinoma osvojijo že na dodiplomskih programih.

Lahko naredite primerjavo med študenti v ZDA in Sloveniji?

Študenti v Sloveniji so v znanju vsaj primerljivi, če že ne presegajo ameriških kolegov. V ZDA se študenti ne vpišejo na fakulteto, ampak na univerzo. Uveljavljen je kreditni sistem in vsaj prvo leto poslušajo predmete iz vseh vetrov. To načeloma ni slabo, saj bi lahko tako pridobili zelo široko izobrazbo, vendar je v glavnem ne dosežejo. Kako naj si študent zapomni kaj od predmeta, ki ga je poslušal le en semester in ni direktno povezan z njegovim zanimanjem? Takšen sistem časovno odloži izbiro študijske smeri, kar delno kaže tudi na določeno nezrelost. Študenti v Sloveniji so veliko bolj samostojni in iznajdljivi; v to jih (v dobrem smislu) prisili dejstvo, da morajo sami poskrbeti za svoje življenje. V ZDA živijo v študentskih domovih z organizirano prehrano itd., kar bolj spominja na naš srednješolski sistem.

Slovenski sistem študija se vam zdi boljši od ameriškega?

Lahko bi bil mnogo boljši, če bi vanj vlagali več sredstev. Je pa res, da ameriški sistem ponuja več možnosti, če jih študenti le znajo izkoristiti. Tako nekateri naši dodiplomski študentje že opravljajo raziskovalno delo na najvišji ravni s svetovno priznanimi strokovnjaki.

Se načrtujete kdaj vrniti v Slovenijo?

V Slovenijo me še vedno vleče in če bi se pojavila prava priložnost, bi se seveda vrnila. V Sloveniji rada živim in z veseljem bi v njej tudi delala. Tako vsaj pravi moje srce. Glava pa mi pripoveduje, da moram počakati vsaj toliko časa, da se finančno stanje na naših univerzah izboljša, saj mi zdaj v ZDA omogočajo boljše pogoje dela. Pa ne govorim o plači, ampak o podpori pri raziskavah.