Tiskane izdaje
V Združenih državah je nadzor delodajalcev nad zaposlenimi ne samo dovoljen, ampak tako razširjen, da se nanj hitro navadijo in ga kot nekaj običajnega sprejmejo tudi Slovenci, ki se zaposlijo onkraj luže.
Zakonodaja nadzor šteje kot poslovno prakso, ki omogoča izboljšavo delovne storilnosti in preprečuje zlorabe uslužbencev, zanj pa skoraj ni omejitev.
Večina ameriških podjetij nadzoruje svoje zaposlene, k čemur jih spodbujata tudi bojazen pred delovnimi spori in vse večja vloga digitalnih dokazov v tožbah in vladnih preiskavah poslovnih praks. Pri tem se je nadzor z razvojem tehnologije v zadnjih dveh desetletjih izjemno razrasel, delodajalci rutinsko poslušajo telefonske pogovore in glasovno pošto, berejo klasično in elektronsko pošto, objave na družbenih medijih, imajo nadzorne programe v računalnikih in na pametnih telefonih, preverjajo zgodovino spletnega brskanja, uporabljajo video in zvočni nadzor ter sledenje z uporabo satelitske navigacije, celo takrat, ko zaposleni niso v službi. Pri čemer je vse v skladu z zakonodajo.
Po raziskavi šole Bentley za poslovno etiko kar 94 odstotkov ameriških podjetij uporablja kakšno od oblik nadzora. »Resnična skrb delodajalcev ni nadzirati ali ne, pač pa kdaj in kako,« ugotavlja Lewis Maltby, predsednik Nacionalnega inštituta za delovne pravice.
Pri tem po njegovih besedah posebno skrb vzbuja pomanjkljiv nadzor nad nadzorniki, zato lahko odgovorni za informacijsko tehniko v podjetjih nadzorne sisteme zlorabljajo za zasebno zabavo. »Eden od informacijskih tehnologov mi je nekoč dejal: 'Kaj lahko pričakujete, če smo zaklenjeni v sobi z dnevniki vseh drugih?'« trdi Maltby.
Pri elektronski pošti ni dovoljen samo nadzor nad službeno pošto, podjetje lahko sledi tudi uporabnikovi zasebni e-pošti spletnih ponudnikov, kot so Gmail ali Yahoo, če jo zaposleni uporabljajo na službenih računalnikih ali pametnih telefonih. Enako velja za neposredna sporočila.
Eden redkih primerov, ko je sodišče podprlo zaposlenega, je bila odločitev vrhovnega sodišča v zvezni državi New Jersey, da je delodajalec kršil zaupnost med stranko in odvetnikom, ker je bral njena sporočila pravnemu zastopniku prek njenega zasebnega Yahoo e-poštnega računa, zaščitenega z geslom. V podobnem primeru v Kaliforniji je sodišče razsodilo v korist delodajalca, saj je uslužbenec sporočila odvetniku pošiljal s službenega računa, zato ni veljalo pravilo o zaupnosti pogovora z odvetnikom.
