Včasih ves dan nič, včasih kršitve pri vsakem drugem

Delo na črno:  Na terenu z mobilno enoto carinskega urada. Vozniki so nadzorov vajeni, saj se izvajajo že več let.

Objavljeno
21. avgust 2014 19.02
Carina, 20.8.2014, Prepolje
Miha Rubin, Maribor
Miha Rubin, Maribor
Maribor – »Včasih naletimo na voznika, ki mu ‘vse živo’ manjka,« je med delom na terenu razlagal Štefan Velički z mobilnega oddelka Carinskega urada Maribor. V dopoldnevu, ki smo ga preživeli z uslužbenci tega oddelka, ni bilo tako: pri ustavljenih voznikih niso odkrili nobenih kršitev.

Tričlansko ekipo mobilnega oddelka mariborskega carinskega urada, ki jo je vodil višji finančni preiskovalec Matjaž Türk, smo spremljali v času, ko je izvajala nadzor nad tovornimi vozili na cestninski postaji Prepolje na avtocesti v smeri proti Ptuju. Tam se je tega dne z njimi prvi »srečal« šofer hrvaškega tovornjaka iz Varaždina.

Delavci carinskega urada so nam povedali, da so vozniki vajeni takega nadzora, saj jih delajo že več let in običajno pri tem nimajo posebnih težav. Tako je bilo tudi pri omenjenem Hrvatu, ki ga postopek ni vznemiril, najbrž tudi zato, ker je imel vse potrebne »papirje«. Pri njem so, je pojasnil finančni preiskovalec Štefan Velički, med drugim pregledali vozniško in prometno dovoljenje, dokumente o blagu in licenco za opravljanje mednarodnega transporta, ki je (razen v nekaj izjemah) obvezna pri vozilih nad skupno težo 3,5 tone. Ker je bilo vse v redu, je tovornjakar, ki je iz Nemčije vozil aluminijaste profile in palete, lahko nadaljeval vožnjo proti Hrvaški.

Tak nadzor običajno traja od 15 minut do pol ure; po besedah Veličkega pri prevoznikih izvajajo kontrole po različnih zakonih (o carini, cestnem prometu, trošarinah ...), po novem pa so pozorni tudi na morebitne kršitve zakona o delu in zaposlovanju na črno. To sicer pride v poštev v glavnem pri domačih voznikih, konkretno pa pomeni, da preverijo, ali je voznik res zaposlen, ali ga je delodajalec prijavil in ali ima plačane prispevke.

Očitno so vsaj nekateri tudi na to »novost« že pripravljeni, saj je imel šofer slovenskega tovornjaka iz Domžal, natovorjenega z zdravili, pri sebi potrdilo o prijavi. Kljub temu je nato eden od uslužbencev carine poklical na operativno-komunikacijski center (OKC) in preveril, ali je res zaposlen in ima plačane prispevke. Ob koncu postopka pa so opravili še hitro analizo goriva v tovornjaku. »Čuden vonj ima,« je na glas razmišljal delavec carine, vendar je test pokazal, da je tudi gorivo ustrezno.

Lokacije nadzora voznikom razkriva sodobna tehnologija

Nato so z vidika dela na črno natančno pregledali še bosanskega šoferja, ki je za celjsko prevozno podjetje vozil sveže telečje in goveje meso iz Nizozemske v Bosno in Hercegovino (BiH). »V mednarodnem prometu za slovenske prevoznike večinoma delajo tuji šoferji,« nam je pojasnil vodja ekipe Matjaž Türk. Med preverjanjem prek OKC se je nato izkazalo, da je tudi pri omenjenem šoferju iz BiH vse tako, kot mora biti. Ustrezni so bili tudi podatki na tahografu.

Pri nadzoru prevoznikov uslužbenci carine sicer večkrat zamenjajo lokacijo; tako imajo pod nadzorom širše območje, je povedal Štefan Velički, razlog za to pa je tudi ta, da s sodobno komunikacijsko tehniko vozniki hitro izvejo, kje nanje prežijo. In kako pogosto sploh ugotovijo različne kršitve? »Včasih ves dan ni nobene, včasih pa jih odkrijemo pri vsakem drugem,« je dejal Velički. Po njegovih besedah obstajajo analize tveganja: »Ve se, kateri prevozniki so sporni in katere države so sporne.« Pri domačih prevoznikih je ponavadi bolj malo kršitev, kako je z delom na črno, pa se bo šele pokazalo, saj so to komaj začeli preverjati. Razen pri voznikih tovornjakov (prevoznikih) ekipe mobilnega oddelka carinskega urada, ki so na terenu večinoma po dvanajst ur, najpogosteje opravljajo nadzore še pri taksistih oziroma taksislužbah, na gradbiščih, sejmih, tržnicah in v lokalih. Med drugim izvajajo nadzor DDV, plačila dajatev, dela na črno itd.

»Imamo okvirni dnevni načrt dela, ki ga pripravi vodja mobilnega oddelka našega carinskega urada. Pred odhodom na teren sestavimo skupine, delavci pa prevzamejo službeno orožje, kovčke, mobilne telefone, računalnike,« je razlagal Matjaž Türk. Po njegovih besedah mariborski urad »pokriva« celotno območje severovzhodne Slovenije. Kadar gre za večje akcije, jih je v ekipi tudi od 10 do 15.