Večja odpuščanja v medijih se nadaljujejo tudi letos

Nadomeščanje zaposlitev z negotovimi oblikami dela (t. i. prekarizacija) se v slovenskem novinarstvu širi od leta 2004. Kot meni glavni tajnik sindikata novinarjev Iztok Jurančič, so ta trend krepile sistemske spremembe, ki so poskušale regulirati divji trg dela ob neustreznem nadzoru medijskih družb.

Po Jurančičevih besedah je bilo do leta 2014 odpuščanje novinarjev bolj izjema kot pravilo. Tudi lani so odpustili več pogodbenih sodelavcev kot redno zaposlenih. Večje število redno zaposlenih so odpustili v družbi Pro plus (POP TV) in na Financah, 12 redno zaposlenih je izgubilo službo ob likvidaciji Žurnal Medie, medtem ko so preostale medijske hiše število zaposlenih krčile z upokojevanjem. Ob tem so obseg medijskih vsebin ohranjale tako, da so zaposlovale pogodbene sodelavce, ki so jim naložile enak obseg obveznosti, kot so jih imeli redno zaposleni z neprimerno manjšimi pravicami.

»Nadomeščanje s sicer nezakonitimi oblikami prikrivanja zaposlitvenih razmerij je zagotavljalo razmeroma manjše krčenje ponudbe medijskih vsebin in višje prihodke v tiskanih medijih, vse bolj odvisnih od prihodkov naklad. Hkrati je povzročilo distorzije na trgu dela, pritisk na ceno novinarskega dela, znižanje plačnih in socialnih standardov in zlom medgeneracijske menjave v poklicu in v medijskih družbah. Danes ta trend povzroča tudi visoka pravna, finančna in ne nazadnje tudi operativna tveganja. Idealni cilj takšne strategije nadomeščanja so namreč redno zaposleni novinarji, ki so plačani le nekoliko bolje od minimalne plače in veliko slabše od pogodbenih novinarjev, kot je v primeru Odlazkove družbe Media24,« pravi Iztok Jurančič.

Zaradi zagotavljanja načrtovanih poslovnih rezultatov bodo letos do konca leta večje število novinarjev odpustili na Delu in Večeru. Na RTV Slovenija načrtujejo nižanje stroškov dela za pet odstotkov, kar naj bi imelo že jeseni za posledico odpuščanje rednih honorarnih sodelavcev. Že dalj časa odpuščajo na Financah, letos so po informacijah Sindikata novinarjev Slovenije odpustili dva redno zaposlena novinarja. Na Dnevniku število redno zaposlenih zmanjšujejo z upokojevanjem.

Številna odpuščanja v večjih slovenskih medijih bo, po Jurančičevem mnenju, povečalo kratkoročne stroške in na daljši rok ogrozila ponudbo medijskih vsebin. »Doslej so naklade padale zaradi manjšega povpraševanja, ki je bilo posledica upadanja kupne moči in politično motiviranih zamenjav v uredništvih, politika rezanja stroškov pa bo dodatno pospešila še padanje naklad zaradi slabše ponudbe informacij.«

Zaposlenost se je najhitreje krčila v tisku

Po podatkih državnega statističnega urada se je leta 2013 z novinarstvom preživljalo 2188 ljudi, od tega 1625 zaposlenih in 563 samozaposlenih. Od leta 2008 do 2013 se je število oseb, ki so se preživljale z novinarskim delom, zmanjšalo za štiri odstotke. Število redno zaposlenih novinarjev se je v tem obdobju zmanjšalo za 210 (11 odstotkov), medtem ko se je število samozaposlenih novinarjev povečalo za 113 (25 odstotkov).

Skupni delež samozaposlenih se je v petih letih povečal z 20 na 26 odstotkov, število vseh zaposlenih v medijski dejavnosti pa je do leta 2014 upadlo za 16 odstotkov. Za primerjavo: leta 1998 je bilo od 1620 aktivnih novinarjev 199 samozaposlenih, leta 2003 je bilo od skupaj 1850 aktivnih novinarjev samozaposlenih 247.

V sindikatu novinarjev ugotavljajo, da se je zaposlenost v medijski dejavnosti najhitreje krčila pri izdajateljih tiskanih medijev.

Po podatkih, ki so jih zbrali z anketiranjem v novinarskih poklicnih organizacijah v letih od 2010 do 2013, so v tem času na Večeru zaposlili pet ljudi, na Delu tri, po dva na Dnevniku in Primorskih novicah in deset na TS Medii. V tem obdobju so slovenske medijske hiše (brez RTV) skupaj zaposlile 22 novinarjev, RTV Slovenija pa jih je do uveljavitve zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf) 85; večina je bila pred tem pogodbenih sodelavcev.