Tiskane izdaje
Ljubljana – Jeseni bodo na ministrstvu za delo spet proučili seznam del, ki štejejo za osebno dopolnilno delo (ODD) in ga po potrebi dopolnili. Skupaj z ministrstvom za kmetijstvo proučujejo možnosti, da bi vrednotnice plačevali tudi sezonskim delavcem.
»Z ministrstvom za delo proučujemo možnosti ureditve sezonskega dela na način, da bo vsebovalo vse posebnosti pridelave v kmetijstvu,« so nam potrdili na ministrstvu za kmetijstvo, več pa niso hoteli razkriti. Do zdaj je bilo za kmetijska opravila mogoče kupiti vrednotnico za občasno delo na zasebnih kmetijah; če je kdo občasno pomagal pri kmetijskih opravilih, mu je delodajalec kupil vrednotnico, ki stane devet evrov na mesec (od tega gre sedem evrov za pokojninsko in dva evra za zdravstveno zavarovanje). Vrednotnico kupi naročnik storitve, ki je lahko le fizična oseba brez dejavnosti, za nekatere storitve, ki se lahko opravljajo tudi za poslovne subjekte, pa jo mora kupiti izvajalec storitve.
Na podlagi števila izdanih vrednotnic na upravnih enotah in glede na število prijavljenih oseb na agenciji za javno pravne evidence in storitve (Ajpes) je opazen pozitiven trend, saj je iz meseca v mesec več oseb, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, so povedali na ministrstvu za delo. Do konca julija so upravne enote izdale 6122 vrednotnic, v prvem tednu avgusta pa še dodatnih 575. Največ vrednotnic, kar 1993, so prodali meseca julija.
Na Ajpesu je prijavljenih skoraj 4000 izvajalcev osebnega dopolnilnega dela. Ker nobena institucija ne vodi statistike izdaje vrednotnic po posameznih dejavnostih, odgovora na vprašanje, za katera dela je bilo izdanih največ vrednotnic, nismo dobili.
Več so nas stale, kot nam prinesle v socialno blagajno
V pokojninsko blagajno se je do zdaj od nakupa vrednotnic za osebno dopolnilno delo (ODD) nateklo 46.879 evrov, v zdravstveno blagajno pa 13.394 evrov. Na ministrstvu za delo so z izkupičkom zadovoljni. V prihodnje si iz tega naslova obetajo še več denarja, saj naj bi se število uporabnikov z nadgradnjo e-uprave še povečalo.
Na nov sistem ODD, ki je le del vladnega projekta v boju za omejevanje dela na črno, naj bi se, po oceni ministrice Anje Kopač Mrak pozitivno odzvali tudi uporabniki. Uvedba vrednotnic namreč poleg svojega primarnega cilja - spodbujanja zakonitega opravljanja dela - prinaša tudi dodatne pravice za posameznike in s tem vsaj minimalno socialno varnost za večji krog ljudi.
Glavnino krije FURS
Uvedba novega sistema ODD bo državo stala od 250.000 do 300.000 evrov. Strošek si bodo razdelile štiri institucije: Ajpes, Finančno upravo Republike Slovenije (Furs), uprava za javna plačila (UJP) in ministrstvo za javno upravo (MJU). Največ bo zaradi stroškov za programsko opremo, za pripravo evidenc ter sistem nadzora in poročanja Zpizu odpadlo na Furs, ki je imel z uvedbo novega sistema dobrih 80.000 evrov zagonskih stroškov (tekoči stroški niso vračunani).
V pričakovanju informacijskega sistema
Na ministrstvu za delo zagotavljajo, da bo kmalu zaživel celoten informacijski sistem - tako imenovana e-uprava 2 - ki bo omogočal vlaganje plačljivih vlog. S tem sistemom bo mogoče kupiti tudi vrednotnice. Sistem je trenutno še v delu, vendar bodo uporabniki predvidoma že letošnjo jesen prek njega lahko vložili zahtevek, plačali devet evrov za socialni prispevek in si tako olajšali nakup. Priglasitev osebnega dopolnilnega dela po spletnem portalu Ajpes pa je mogoča že zdaj.
Po podatkih agencije za javnopravene evidence in storitve (Ajpes) je največ ponudbe na področju ODD za pomoč v gospodinjstvu. V poseben register, ki ga vodijo na agenciji, se je do zdaj prijavilo največ posameznikov, ki opravljajo pomoč na domu, kot je čiščenje stanovanja in vzdrževanje zunanjih površin. Razen gospodinjskih del je veliko posameznikov priglasilo občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidnim osebam, spremstvo osebam, ki potrebujejo nego, občasne inštrukcije, prevajanje in lektoriranje, občasno izvajanje umetniških in drugih kulturnih vsebin, občasno pomoč pri oskrbi hišnih živali, izdelovanje in prodajo izdelkov domače in umetnostne obrti, izdelovanje, popravilo in prodajo izdelkov, nabiranje in prodajo gozdnih sadežev itd.
Najvišja kazen je znašala 7000 evrov
Zakon o delu in zaposlovanju na črno določa, da stori prekršek posameznik, ki opravlja neprijavljeno dejavnost oziroma delo. Predpisane globe za prekrške znašajo od 1000 do 7000 evrov. Posebnega prekrška za opravljanje dela brez vrednotnic pa zakon za zdaj ne pozna. Iz prekrškovnih evidenc je razvidno, da so leta 2015 za delo na črno izrekli najvišjo globo, ki je znašala 7000 evrov za fizično osebo, ki je opravljala gostinsko dejavnost in ni imela priglašene dejavnosti.
