Kriza pognala Slovence s trebuhom za kruhom

Ljubljana – Lani se je iz Slovenije v tujino izselilo 8311 slovenskih državljanov, kar je največ od kar so dostopni podatki državnega statističnega urada – od leta 1993. Iz tujine se je v domovino vrnilo 2611 Slovencev.

Lani se je v Slovenijo priselilo 13.567, odselilo pa nekaj več, in sicer 13.963 ljudi, kažejo včeraj objavljeni podatki statističnega urada (Surs). Podrobnejši podatki pokažejo, da se bistveno več slovenskih državljanov odpravi v tujino, kot se jih vrne, po drugi strani pa v Slovenijo pride še skoraj enkrat več tujih državljanov, kot jih odide. V Slovenijo se je lani preselilo 10.956, odselilo pa 5652 tujih državljanov.

Kljub temu podatki kažejo, da Slovenija že več let ni obljubljena dežela za tujce. Še leta 2009 se je sem preselilo 27.393 tujih državljanov, medtem ko v zadnjih letih to število dosega le še slabo tretjino prihodov pred in v začetku krize. Na začetku krize, leta 2009, so statistiki zabeležili tudi največ odhodov tujcev iz Slovenije.

Porast odhodov slovenskih državljanov v tujino se je začel nekoliko kasneje, ko je kriza že nekaj let vztrajala v Sloveniji, medtem ko so se nekatere druge države že pobirale. Leta 2012 se je v tujino odselilo 8191 Slovencev. Pred tem je Slovenija s selitvijo v tujino največ svojih državljanov izgubila leta 2008, in sicer 4766, medtem ko je po vstopu države v Evropsko unijo in pred krizo v tujino odhajalo med 2000 in 3200 Slovencev letno. Število priseljenih Slovencev v domovino je v zadnjih letih stabilno.

Slovenci se najbolj zanimajo za delo v Avstriji

Med gospodarsko krizo se je zanimanje Slovencev za delo v evropskih državah močno povečalo, v zadnjih dveh letih pa ostaja enako oziroma se minimalno povečuje, opaža svetovalka pri evropskem zaposlitvenem portalu Eures Valerija Okorn. Anketa med udeleženci njihovih seminarjev, ki so jo naredili na zavodu za zaposlovanje je pokazala, da med ljudmi, ki se zanimajo za delo v tujini prevladujejo ženske, stare od 18 do 30 let s srednjo splošno ali strokovno izobrazbo. Področja, kjer bi si Slovenci najbolj želeli delati so: gostinstvo in turizem, administracija, trgovina, čiščenje in vzdrževanje, proizvodnja, izobraževanje in šport, komerciala in marketing, družboslovje in humanistika.

»Največ zanimanja je za zaposlitev v Avstriji, predvsem ob meji s Slovenijo. Avstrija je za nas zanimiva zaradi bližine, višjih plač in dobrih delovnih pogojev. V zadnjem času opažamo, da je zaradi pomanjkljivega znanja nemškega jezika vse težje dobiti ustrezno delovno silo. Na Primorskem je zaradi bližine največje zanimanje za delo v Italiji, med ostalimi državami pa najpogosteje sprašujejo za Nemčijo in Veliko Britanijo.«

Po podatkih Sursa za leto 2013 se je največ slovenskih državljanov preselilo v Nemčijo (1662) in Avstrijo (1529) ter države nekdanje Jugoslavije (1640). Leta 2013 je v tujino odšlo največ starih od 30 do 34 let (1033), od 25 do 29 let (945) ter od 35 do 39 let (894). V tujino se od leta 2009 odpravi več moških; tako se je pred dvema letoma čez mejo podalo 4059 moških in 3730 žensk.

Pri Euresu se za delo v tujini najbolj zanimajo družboslovci vseh smeri s srednješolsko in univerzitetno izobrazbo. Največ jih je s področja ekonomije, prodaje in turizma. Veliko je tudi gimnazijskih maturantov. Povpraševanje je deloma odvisno tudi od fakultet v določeni regiji. Tako je v Kranju, med tistimi, ki najpogosteje sprašujejo po možnosti dela v tujini, največ diplomantov organizacije dela. Na Euresu ne vodijo statistike, koliko iskalcev zaposlitve preko njih odide v tujino, vodijo pa statistiko o številu informativnih pogovorov in svetovanj. V letu 2014 so njihovi svetovalci opravili 20.283 individualnih in skupinskih svetovanj, od tega 15.804 za brezposelne iskalce zaposlitve, 1359 za delodajalce in 3084 za ostale poizvedovalce. Opažajo, da se je število svetovalnih razgovorov z iskalci zaposlitve v primerjavi z leti pred tem nekoliko povečalo.

Veliko ljudi gre v tujino tudi s pomočjo kadrovskih agencij, ki v Sloveniji iščejo kadre za tuje delodajalce. V Adeccu so nam povedali, da delodajalci iz tujine največ povprašujejo po inženirjih, IT strokovnjakih, medicinskem osebju in po kvalificiranih delavcih (največ po električarjih, ključavničarjih, mehanikih in delavcih za zaključna dela v gradbeništvu). V Sloveniji iščejo kandidate za delovna mesta na Nizozemskem, Švedskem, Finskem, Danskem, Irskem, v Franciji, Nemčiji, Norveški, Švici, Belgiji, Italiji, Luksemburgu in Španiji.

Kandidati za zaposlitev pošljejo agenciji svoj življenjepis, v slovenskem in angleškem jeziku. Če gre za prijavo na konkretno delovno mesto, ga na agenciji pregledajo in kandidatu sporočijo, ali je prišel v ožji izbor. Če kandidati pošljejo svoj življenjepis, ne da bi se prijavili na konkretno delovno mesto, prijavo hranijo in kandidata kontaktirajo, ko se pojavi primerni razpis. Prvi razgovor s potencialnim delodajalcem poteka prek interneta. Če je kandidat izbran v nadaljnji krog, gre na razgovor v državo, kjer je razpisano delovno mesto. Stroške v tem primeru krije delodajalec.