Z direktivo EU do več žensk v nadzornih svetih

Družbe, ki jih vodijo moški in ženske, dosegajo tudi do 41 odstotkov višje dobičke kot podjetja, ki jih vodijo samo moški ali samo ženske, pravi izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc.

Slovenska raziskava, ki so jo naredili na ljubljanski ekonomski fakulteti, je pokazala, da ženske kot nadzornice v večinoma moške nadzorne svete vsako leto prinesejo družbi dvoodstono povečanje produktivnosti. Številke so prepričljive, statistika prav tako. Večina slovenskih podjetij, ki da kaj na svoj ugled zardi ob vprašanju, koliko je pri njih žensk na vodilnih mestih, pravi Šmučeva. V Sloveniji kar dve tretjini podjetij nista še nikoli imeli direktorice, med 23 borznimi družbami najdemo samo eno predsednico uprave, skoraj 60 odstotkov slovenskih družb vodijo izključno moški. In to kljub dejstvu, da se je kupna moč v zadnjih desetletjih močno prevesila na stran žensk.

Roko na srce, pravi Sonja Šmuc, ženski spol sam po sebi ne prinese boljšega finančnega rezultata: »A njihov delež na vodilnih položajih nam veliko pove o tem, kakšna je kultura v teh podjetjih. Je spoštljiva do posameznika ne glede na to, kdo in kaj je? Ali podjetje razume in rešuje potrebe svojih zaposlenih? Potrebe so različne od posameznika do posameznice, imajo pa po spolu več skupnih značilnosti. Če se podjetje niti ne vpraša, kakšne so te potrebe in kako lahko ljudem olajša delo, da bi spodbudilo njihove sposobnosti, potem ne upravlja optimalno talente, ki so mu na voljo. Najpogosteje se v skupini prezrtih in nerazumljenih znajdejo ženske, ki zato svojih potencialov ne razvijejo do konca. Kar pa je škoda tako zanje kot za podjetje.«

Projekt Vključi.vse za iskanje in razvijanje talentov

Na vprašanje, katera podjetja bi v Sloveniji lahko postavili za zgled enakopravnega vključevanja moških in žensk na vodilna delovna mesta, sogovornica izpostavlja Petrol in MIK Celje. Obe podjetji sta sodelovali pri vzpostavitvi modela Vključi.vse kot pilotni podjetji. Skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve smo leta 2013 začeli projekt Vključi.vse/Include.All, ki ga sofinancira evropska komisija. Projekt v Slovenijo prinaša sistematično ukvarjanje z upravljanjem talentov, predvsem skozi prizmo spola. Glavni namen tega projekta je, da bi podjetjem pomagali poiskati in razviti talente z največ potenciala za vodilna in vodstvena mesta z uravnoteženostjo po spolu.

Različne države, različne prakse

Med državami EU-28 imajo po podatkih evropske komisije iz oktobra 2013 najvišjo zastopanost žensk v upravah največjih javnih delniških družb Finska (29,8 odstotka), Francija (29,7 odstotka), Latvija (28,6 odstotka) in Švedska (26,5 odstotka). Prakse posameznih držav za doseganje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih gospodarskega odločanja so različne, pravi Šmučeva. »Najbolj rigorozen ukrep za spremembe na področju enakosti spolov je uvedba mehanizma kvot. To ni najbolj optimalen ukrep, je pa edini, ki lahko kratkoročno prinese spremembe.«

Prva v Evropi je kvote uvedla Norveška – uvedel jih je minister konservativne stranke, ko je ugotovil, da z izgubo potenciala žensk podjetja na trgu izgubljajo konkurenčni boj. V praksi se stanje opazno spreminja samo tam, kjer so predpisi zavezujoči. Samourejevalni ukrepi (npr. priporočila v kodeksih vodenja organizacij) praviloma ne prinesejo vidnejšega izboljšanja stanja. Danes imamo v Evropi že kar nekaj držav, ki so sprejele zakonske ukrepe: npr. Danska, Norveška, Španija, Belgija, Nizozemska, Italija, Islandija, Francija, Avstrija, Irska.

V nekaterih državah so predpisane sankcije, npr. uradno opozorilo, kazen, likvidacija podjetja, doseganje kvot se upošteva pri dodeljevanju javnih sredstev, upravni odbor ne dobi sejnine, če ni spolno uravnotežen ipd. V drugi državah pa je uveljavljeno načelo izpolni ali pojasni, kar pomeni, da morajo podjetja, če ne dosežejo predpisanih deležev vsakega izmed spolov na mestih odločanja, pojasnjevati, zakaj jim to ni uspelo. Na ta način so podjetja prisiljena iskati najboljše kadre (ti pa niso samo med kandidati, ampak tudi med kandidatkami) in vlagati v karierni razvoj obojih, tako žensk kot moških.

Nova direktiva o obveznih deležih

Na ravni EU se države pogajajo o sprejetju direktive, ki bi povečala število žensk v upravnih odborih družb v vsej EU z določitvijo minimalnega, 40-odstotnega deleža za nezadostno zastopan spol v nadzornih svetih podjetij, ki kotirajo na borzi. S tem bi za družbe, ki ne dosegajo uravnotežene zastopanosti na neizvršnih direktorskih mestih, določili obveznost, da se v izbirnih postopkih za imenovanja uporabljajo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana merila.

Bi v Sloveniji podprli takšno direktivo? »Kot kaže Eurobarometer, tudi slovensko javno mnenje podpira idejo, da bi ob upoštevanju enakih kompetenc ženske morale biti enako zastopane na vodstvenih položajih v podjetjih. Takšno idejo podpira kar 95 odstotkov Slovenk in Slovencev, medtem ko jih 80 odstotkov podpira zakonodajo na tem področju ob pogoju, da se upoštevajo kvalifikacije, in ne, da se avtomatsko favorizira predstavnike moškega ali ženskega spola.