Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) v svojem poročilu o spremembah v dolžini delovnega časa v letu 2014 v EU ugotavlja velike razlike med kolektivno dogovorjenim delovnim časom v starih članicah in onih, ki so se EU pridružile po letu 2004.
Velike razlike
Kolektivni dogovori so pomembni pri določanju trajanja delovnega časa v večini članic EU, a jih nekatere novinke prakticirajo le v manjšem obsegu. Oblika, obseg in tudi teža kolektivnih dogovorov se med državami močno razlikujejo.
Povprečni kolektivno dogovorjeni tedenski delovni čas v EU je lani znašal 38,1 ure. Pri tem je bil v starih članicah v povprečju 30 minut krajši od povprečja EU, v novejših pa za 90 minut daljši od povprečja EU. Najkrajši kolektivno dogovorjeni delovni teden so imeli v Franciji, 35,6 ure. V Sloveniji je kolektivno dogovorjeni delovnik znašal 40 ur na teden.
Dejanski delovni teden v EU pa je bil daljši, namreč 39,5 ure. Največ ur na teden so opravili v Romuniji (41) ter Luksemburgu in Veliki Britaniji (40,9), najmanj pa na Finskem in v Franciji – 37,3 ure.
V analizi je fundacija posebej podrobno proučila pet sektorjev, in sicer kemično in kovinsko industrijo, bančni sektor, trgovino na drobno in javno upravo. Najkrajši dogovorjeni delovni teden je bil v bančništvu (37,6 ure), najdaljši pa v trgovini na drobno (38,4 ure).
Velike pa so razlike tudi v dolžini letnega dopusta. Leta 2014 je letni dopust v EU v povprečju znašal 25,1 dneva. Od tega je v prvotnih petnajstih državah članicah povprečno trajal 26,4 dneva, v novejših pa precej manj – 21 dni.
Gospodarstvo: Ni čisto tako
Kot ugotavlja namestnica direktorja pravne službe GZS za delovna razmerja Polona Fink Ružič, so navedeni podatki neprimerljivi in lahko izkrivljajo dejansko sliko. Slovenija ima 40-urni delovni tednik, vendar je v ta čas vključen tudi odmor za malico, kar ne velja za druge države. Primerljiv podatek za Slovenijo je torej 37,5 ure na teden, kar Slovenijo uvršča med navedenimi državami med države z najkrajšim delovnim časom, kot npr. Finsko in Francijo.
Prav tako v GZS ugotavljajo, da ne držijo navedbe o dolžini letnega dopusta v Sloveniji. Po zakonu je osnovno število dni letnega dopusta 20, ob tem da zakon takoj dodaja en dan za vsakega otroka in 3 dni osebam nad 55 let starosti in invalidom. »Kolektivne pogodbe dejavnosti, ki jih sklepa GZS, dodajajo še dodatne dneve in kriterije za letni dopust, da ne govorimo o podjetniških kolektivnih pogodbah, ki še povečujejo število dni letnega dopusta,« pravi Fink Ružičeva.
Sindikati: Dejansko je še slabše
Predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije Lidija Jerkič ima sicer nekaj pomislekov zaradi različne metodologije (na primer upoštevanje odmora za malico). Kljub vsemu pa po njenih besedah poročilo Eurofounda kaže, da je Slovenija v tem pogledu pod evropskim povprečjem. Zato so argumenti delodajalcev tako za spremembe zakona o delovnih razmerjih kot v kolektivnih pogajanjih neprimerni; vseskozi namreč očitajo, da je slovenski delavec doma dalj časa kot v povprečju delavec v EU. A če smo po delovnem času in letnem dopustu vsaj primerljivi z EU po zakonski in kolektivno dogovorjeni ureditvi, je dejansko stanje bistveno slabše. »Prepričana sem, da je povprečni delovni teden v Sloveniji, namreč dejanske ure, prebite na delu, bistveno daljši kot v EU, in sicer na račun nadurnega dela, prikritega delovnega časa (ur, ki se ne nadomestijo), neizrabe letnega dopusta, ko delavci dopusta ne morejo porabiti, četudi bi želeli. Če bi naredili resno raziskavo o tem, bi bili rezultati še precej slabši,« je prepričana Jerkičeva.
Meni, da bi morala taka raziskava zanimati predvsem ministrstvo za delo, saj je – podobno kot v državah, ki so zadnje vstopile v EU in ki jih je najbolj prizadela gospodarska kriza – tudi pri nas čutiti močan trend zmanjševanja deleža zaposlenih, ki jih pokrivajo (in varujejo) kolektivne pogodbe dejavnosti. V Sloveniji je bila ta pokritost pred desetimi leti še 95-odstotna, danes pa je po oceni Jerkičeve le še 70-odstotna in se naglo zmanjšuje.
