Tiskane izdaje
Kočevska občina, odrinjena na jugu, je z 22-odstotno stopnjo brezposelnosti četrta (oktobra lani) z največjim številom brezposelnih v državi. »Služb ni. Zato je pomembno, da mladi že v srednji šoli usvojijo osnovna znanja podjetništva, saj se jim bo le tako uspelo znajti na trgu dela. Sami si bodo morali ustvariti delovno mesto,« je opozorila učiteljica Ivana Ciglič.
Da bi nove rodove na Kočevskem ustrezno pripravile na vstop na trg dela, so učiteljice programa ekonomski tehnik na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje zasnovale ter predlagale učni načrt za predmet podjetništvo, ga predebatirale z ravnateljico in ga naslovile na ministrstvo za šolstvo, ki ga je tudi potrdilo. »Dijakom ves čas poudarjam, da se bodo morali tržiti. Sporočam jim, naj se, ko bodo stopali na trg dela, na pravi podjetniški način lotijo dela, v katerem uživajo. Če jih je strah, naj se s partnerji v poslu združijo,« je učiteljica Ivana Ciglič povedala, kako dijake pripravlja na srečanje z realnostjo ob koncu šolanja.
V prvem letniku se dijaki pri predmetu podjetništvo seznanijo z identiteto podjetnika. »Opozorim jih, da podjetnik ni najprej direktor, ampak ustvarjalec svojega poklica. Poudarek je na ideji, s katero si ustvari delovno mesto. Učimo se, kako je podjetje sestavljeno in kako deluje, spoznavamo osnovne izraze, kot so prihodki in odhodki, k sebi povabimo uspešne podjetnike, da nam opišejo svoje zgodbe o uspehu,« je opisala delovni načrt.
Dijaki v drugem letniku šolsko leto namenijo izvajanju teorije v praksi. »Začnemo pri ideji in proizvodnji, končamo pri prodaji. Ustvarimo simulacijo ustanavljanja delniške družbe z omejeno odgovornostjo, prodamo delnice, s prejetim denarjem kupimo surovine. Prejšnjih pet let smo delali slivovo marmelado, letos pa smo v Rokodelskem centru Ribnica ustvarjali izdelke iz gline. Dijaki so bili pozitivno presenečeni nad sabo, kaj vse znajo narediti,« je povedala sogovornica.
Dijaki spoznajo postopek nabave, kalkulacije cene, delovni nalog, načrt izdelkov, proizvodnjo, natančen popis zalog ... Naslednji korak je prodaja. Nekaj izdelkov je za poslovna darila kupila ravnateljica, nekaj so jih prodali na novoletnem bazarju v šoli. »Dijaki so še zasnovali in posneli oglase za svoje izdelke. Uporabljeni bodo v promocijske namene na informativnem dnevu, ko bomo osnovnošolce vabili k vpisu. Pri tej nalogi se dijaki seznanijo s sloganom, logotipom, blagovno znamko,« je naštela pridobljeno znanje.
Veronikina ogrlica in otok ljubezni
V tretjem letniku so dijaki v začetku šolskega leta iskali poslovno idejo, povezano s Kočevsko. Izoblikovali so štiri projekte, naslednja stopnica pa bo pisanje poslovnega načrta.
Ideja, ki so jo razvile Melisa, Ajda in Anita, je bila Veronikina ogrlica, ki so jo poimenovale po Veroniki Deseniški, plemkinji nižjega stanu iz 15. stoletja, povezani z gradom Fridrihštajn nad Kočevjem. »Rada je nosila ogrlice,« so dekleta pojasnila, od kod ideja. »Odločile smo se za lesene ogrlice, saj je lesa na kočevsko-ribniškem območju zelo veliko. Ciljna skupina so tisti, ki prisegajo na naravne materiale, izdelek je namenjen tudi alergikom na kovine in plastiko ter turistom, ki prihajajo v našo regijo,« so zapisale v obrazložitvi.
Pia, Boštjan in Igor so oblikovali lesen podstavek za zobotrebce v obliki medvedje šape. »Zobotrebci so del tradicije tega območja in ne smemo jih opustiti. Z lesenim podstavkom v obliki medvedje šape bi nadomestil moderne podstavke, ki ne prinašajo domačnosti. Uporabljali bi ga v gospodinjstvih in gostinskih lokalih na Kočevskem,« so razkrili svojo prvo idejo. Drugo priložnost pa so videli v kredomatu, leseni škatli za shranjevanje krede v učilnicah, ki bi jo ponudili vsem šolam po državi.
Tajda, Daša in Ingrid so zasnovale družabno igro Medopolis, s katero bi predvsem med brezposelnimi želele spodbuditi podjetniško razmišljanje. »Današnji problem je, da je veliko ljudi brezposelnih in nimajo možnosti zaposlitve. Nekateri preveč časa porabijo za sodobne tehnologije, namesto da bi se ukvarjali z bližnjimi in se kaj novega naučili. Z igrico, narejeno iz naravnih in odpadnih materialov, bi med ljudmi spodbudile druženje in učenje o podjetništvu,« so v zapisu predstavile zasnovano družabno igro.
Veliko poslovno priložnost so v otoku na reki Rinži prepoznali Manca, Emina in Mark. »Prenovili bi ga v otok ljubezni. Nanj bi postavili hišico s klopcami, otok pa bi z dvema mostičkoma povezali z obrežjem na dveh straneh. Na njem bi lahko izvajali poročne obrede, fotografiranja in podobno. Na otočku bi se lahko zbirale vse generacije iz vseh krajev. Otok ljubezni bi zapustili s spomini, ki bi jih postavili na nočno omarico,« so pojasnili v opisu. Prepričani so, da bi njihova poslovna ideja povečala turistični obisk Kočevja, bodoče mladoporočence pa bi otok ljubezni prepričal s privlačnim okoljem za izrekanje večne zvestobe.
»Potem ko se v četrtem letniku naučijo še, kako registrirati podjetje in se spoprijeti z morebitnimi težavami poslovanja, so pripravljeni na lastno ustvarjanje,« je še dodala Ivana Ciglič, ki dijake vseh letnikov vodi na ekskurzije v avstrijsko regijo Vulkanland: po podjetniški navdih in smernice do zgodbe o uspehu.
