Tiskane izdaje
Vsi, še posebno pa mladi, se vsak dan srečujejo z raznovrstnimi življenjskimi in kariernimi izzivi, katerih reševanje je lahko lažje s koristnim nasvetom mentorja. »Vedno je kdo pred tabo in kdo za tabo, tako po letih kot izkušnjah,« pravi mentorica in mentoriranka Uršula Butkovič.
Uršula je kot vodja projektov delala pri zavodu Ypsilon, kjer se ji je porodila ideja o mentorstvu za mlade. »Mentorstvo je pomembna stvar, ki je bila pri nas včasih zelo dobro vpeljana, a se je s časom izgubila. S tem programom smo želeli spodbuditi razvoj mentorstva, da si mladi in tudi starejši poiščejo znanje in izkušnje. To pripomore, da kakšne stvari izpeljemo hitreje, kot bi jih sicer,« razlaga.
Tudi zato se je sama odločila, da bo sodelovala v programu kot mentorica in mentoriranka. »Sem v obeh vlogah, ker menim, da vedno lahko nekomu ponudiš znanje, izkušnje. Vedno je kdo pred tabo in kdo za tabo, tako po letih kot po izkušnjah. Pomembno je, da znanje in izkušnje krožijo,« je prepričana Uršula Butkovič.
Od mentorice do šefinje
Svojo mentorico je izbrala zelo neformalno. Verjame, da obstaja več mentorskih odnosov, a njej najbolj ustreza bolj sproščen, neformalen odnos. »Zato je precej naravno pred kakšnima dvema letoma moja mentorica postala Ksenija Špiler Božič iz podjetja BB Svetovanje, ki je bila takrat tudi članica sveta zavoda Ypsilon. Ker se ukvarja s področjem, ki je meni zelo zanimivo, to je osebni razvoj, razvoj kadrov in podjetij, sem pristopila k njej, če bi mi lahko svetovala, kako bi lahko vstopila na to področje,« razlaga Butkovičeva.
Tako je po letu in pol iz osebnega zanimanja ta odnos prerasel v poslovno sodelovanje, saj je Ksenija Špiler Božič zdaj Uršulina vodja in karierna mentorica. »Od nje sem želela informacije, podatke, kje bi lahko vstopila v to področje, sočasno pa je ona razmišljala o razširitvi ekipe in sem se ji zdela primerna. Tako sva druga drugo povabili na kavo in šele takrat ugotovili, da se želiva pogovoriti o isti temi,« o tem, kako je prišlo do zaposlitve, pripoveduje Uršula, ki v podjetju kot soustvarjalka idej skrbi za razvoj novih produktov in ustvarjanje sprememb.
Pri BB svetovanje se Uršula, ki je univerzitetna diplomirana kulturologinja in socialna antropologinja, s pomočjo mentorice razvija v kadrovsko svetovalko. »Razvijam svoja znanja in pridobivam izkušnje. Zelo sem hvaležna za to priložnost in to, da je Ksenija prepoznala potencial v meni in mi dala priložnost, da lahko skupaj z njo in sodelavci razvijamo zanimive stvari na kadrovskem in poslovnem področju,« poudarja.
Skozi mentorski proces se ji je potrdilo, da je človeški dejavnik tako v poslu kot v življenju res pomemben. »Posel smo res ljudje, zato je pomembno lotiti se vsake stvari človeško, z zdravim razumom. Vsak od nas ima potencial, in če ga sam ne znaš najti, je pomembno, da ti ga nekdo pomaga izbrskati, prepoznati in razvijati naprej,« pravi.
Enaintridesetletnica je kakšno leto in pol mentorica nekaj let mlajšemu dekletu, s katero sta se spoznali prek zavoda Ypsilon. »Ona mi je dejala, da si želi postati moja mentoriranka, ker jo zanima, kako sem razvijala svojo karierno pot, se lotevala vodenja projektov in mreženja. Predvsem sva se tudi osebno ujeli, kar je zame v tem procesu zelo pomembno. To sva potem tudi formalno zastavili prek mentorskega portala www.mentorstvo.si,« razlaga Butkovičeva in doda, da se srečujeta vsak mesec. Pravi, da se je sama s svojo mentorico dobivala po potrebi. »Ko sva se srečali oziroma poklicali, sva se tudi pogovorili o tem, kaj potrebujem,« pravi.
Mentorju povej, kaj želiš
Vsem, ki bi si želeli vključiti v mentorski proces, svetuje, naj si postavijo cilj, se odločijo, kaj želijo, samokritično pogledajo, kaj jim do tega še manjka, in vzpostavijo stik s tistim, ki jim na poti do uresničitve zastavljenega cilja lahko pomaga. »Treba je biti malce pogumen, da pristopiš do ljudi, ki jih sicer od daleč spremljaš, in jim poveš, kaj si želiš. S tem pristopom, da nekoga prosiš za nasvet, ne moreš zgrešiti. Po mojih izkušnjah te redkokdo zavrne,« svetuje Uršula.
Po drugi strani je treba biti dovolj samokritičen in izluščiti, katero znanje in izkušnje še manjkajo. Prav tako je treba poiskati tistega, ki ti na tem področju lahko pomaga. »Če si morda mlad podjetnik in ti finance ne gredo dobro od rok, poišči finančnika, če ti manjka kadrovsko znanje, stopi do kadrovika. Skratka, treba je poiskati ljudi, ki so preverjeno dobri na področju, kjer imaš pomanjkljivost, oziroma so dobro rešili podoben izziv, kot ga imaš sam,« predlaga Uršula in dodaja, da je treba jasno povedati, kaj si želiš od njih.
»Po mojih izkušnjah do tega, da do človeka pristopiš, še gre, potem pa zmanjka pri tem, kaj si od mentorja želiš. Sama sem imela že nekaj izkušenj s tem, da so me ljudje spraševali, da bi bila njihova mentorica, a mi niso znali povedati, kaj si želijo, kaj je njihov cilj. Takšnemu težko svetuješ,« poudarja Butkovičeva.
O tem, koliko mentorirancev imeti, sogovornica pravi, da je to odvisno od tega, kaj drug od drugega potrebujeta. »Če gre za nekoga, ki potrebuje konkreten nasvet na konkretnem področju (pravnem, finančnem, marketinškem ...), je takšnih mentorirancev lahko več, saj so ta srečanja manj intenzivna v smislu, da ne gradiš toliko odnosa. Na primer: nekdo to pregleda tvoj poslovni načrt. Če pa gre za dolgotrajnejši odnos, je manj prostora za več mentorirancev, saj zmanjka časa, če ne drugo,« pravi Uršula.
