Tiskane izdaje
Zakon med pomembnejšimi novostmi uvaja ustanovitev solidarnostnih rezerv, s katerimi bodo pokrili primanjkljaj na računih zavarovancev, ki jim delodajalci niso izplačali dovolj sredstev. V poštev bodo prišli zavarovanci, ki bodo izpolnili oba ostala pogoja za poklicno upokojitev, to sta starost in delovna doba. Predlog novega zakona predvideva, da se bodo potrebna sredstva v skladu ustvarila iz donosov.
Kot je povedala članica uprave Kada Anja Strojin Štampar, ima večina zavarovancev, ki so vključeni v poklicno zavarovanje, na svojih individualnih računih presežek sredstev, ki so potrebna za poklicno upokojitev. Le okrog pet odstotkov zavarovancem delodajalci niso plačevali dovolj visokih prispevkov, zato imajo na svojih računih primanjkljaj. Gre predvsem za poklice, ki so imeli v preteklosti najnižje prispevne stopnje.
Na Kadu zaenkrat še ne vedo, za koliko denarja gre. V teku je primerjava Zpizovih in Kadovih podatkov, ki naj bi pomagala narediti projekcije o tem, kakšne bodo potrebe solidarnostnega sklada in kako velike rezerve bodo potrebovali.
Združitev dveh skladov
Doslej je imel Kad za namen izplačevanja poklicnih pokojnin dva sklada. Poleg velikega varčevalnega, v katerega za zaposlene v njihovem aktivnem obdobju plačujejo delodajalci in v katerem je zbranih 650 milijonov evrov, še kritni sklad, iz katerega poklicnim upokojencem z benificiranim stažem po upokojitvi izplačujejo pokojnino. Predlog novega zakona predvideva, da bi oba sklada združili in bi celoten sistem poklicnega zavarovanja in izplačevanja poklicnih pokojnin potekal znotraj enega samega sklada.
Gre za eno od številnih tehničnih sprememb, ki se jim bo treba prilagoditi tako z vidika informacijske podpore kot z vidika procesa, kar bo s seboj prineslo tudi spremembo pokojninskega načrta, je pojasnila Strojin Štamparjeva. Tudi če bodo zakon sprejeli do konca leta, bo za njegovo uveljavitev v praksi, zaradi omenjenih sprememb, zagotovo preteklo kar nekaj časa.
Izjeme rudarji in baletniki
Doslej je imela država dva načina za pokrivanje primankljaja na osebnih računih zavarovancev. Za večino velja sistem solidarnostne rezerve. Izjema so bili rudarji rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), ki jim država sofinancira poklicno upokojevanje. Maja lani je namreč vlada sprejela dopolnitve zakona o postopnem zapiranju RTH, s katerim je zagotovila pridobitev pravice do poklicne pokojnine za posamezne kategorije zaposlenih v RTH in dodatna sredstva za izplačevanje njihovih poklicnih pokojnin iz proračuna. Nekdanji rudarji RTH se lahko upokojijo, ko dopolnijo 49 let in izpolnijo 40 let pokojninske dobe z dodano dobo. Doslej se je po tem sistemu poklicno upokojilo šest rudarjev.
Za podobno rešitev se je pred kratkim uspelo dogovoriti tudi sindikatu baletnih plesalcev, ki zastopa okoli 70 plesalcev ljubljanske in mariborske opere.
Do leta 2000, ko je bil sprejet takratni pokojninski zakon ZPIZ-1, ki je ukinil beneficirano delovno dobo, so se baletniki upokojevali v starosti malo čez 40 let, po ZPIZ-2 pa so morali na upokojitev čakati do 52 leta, kar je za profesionalne baletnike previsoka starost. Gre za izjemno naporen fizični poklic, ki ga ljudje v tej starosti ne zmorejo več. Konec leta 2013 je bila sprejeta novela zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Zujk), s katerim so si baletni plesalci sicer zagotovili enake pogoje upokojevanja, kot so veljali pred letom 2000, in bi se lahko upokojili okoli 45. leta, vendar na svojih osebnih računih na Kadu niso imeli dovolj denarja. Dogovor njihovega sindikata z ministrstvom za kulturo prinaša sicer parcialno rešitev, ki posega v sistemski zakon, vendar pa rešuje usode okrog 75 baletnikov, ki bi jih sicer nizke pokojnine pahnile v revščino.
Prispevkov, ki jih
Odprto ostaja vprašanje, kako zagotoviti, da se bodo poklicni zavarovanci dejansko poklicno upokojili. Doslej se je namreč večina poklicnih zavarovancev starostno upokojila, denar za poklicno upokojitev pa porabila v druge namene, kljub temu, da so enkratni dvigi privarčevanega denarja močno obdavčeni.
