Tiskane izdaje
Gaja Zornada se ukvarja z dejavnostmi, ki so namenjene podpori start-up, visokotehnološkim in inovativnim podjetjem. Med drugim je ustanovila zaposlitveni portal, na katerem ta podjetja oglašujejo prosta delovna mesta. Pogovarjali smo se o zaposlovanju in novih poklicih, ki se razvijajo v tej sferi.
»Portal StartupJob.si sva lani avgusta odprli z Natašo Pirnat. Nekaj mesecev sva namreč ugotavljali, da je na trgu velika potreba po ustanovitvi platforme, na kateri se iskalci zaposlitve lahko seznanijo s prostimi delovnimi mesti v teh podjetjih, in hkrati, da ta del gospodarstva, ki aktivno zaposluje predvsem v novih digitalnih poklicih, začne samostojno promovirati sebe in tudi poklice. In to tudi mednarodno,« je povedala Gaja Zornada, sicer akademska kiparka, ki je znanje med drugim nabirala tudi v eni od poslovnih šol v ZDA.
V tem času se je na razpisana delovna mesta v slovenskih zagonskih in inovativnih tehnoloških podjetjih prek portala prijavilo tudi več tujcev, tudi iz Kitajske. Nekateri zato, ker načrtujejo selitev v Slovenijo, drugi, ker jih zanima razpisano delovno mesto. V tujini je po njenih besedah veliko zanimanje za nove poklice, pri nas pa tega še ni zaznati v tolikšni meri. Ugotavlja tudi, kako drugačen je pristop tujcev pri pisanju motivacijskih pisem v primerjavi z iskalci dela v Sloveniji. »Tujci so v spremnih pismih bolj odkriti in konkretni. Pravzaprav je to, kako napisati dobro motivacijsko besedilo, ki je še kako pomembna priloga zaposlitveni vlogi, pri nas še v povojih,« primerja Zornada.
Do zdaj so start-up podjetja na zaposlitvenem portalu hkrati objavila največ 80 delovnih mest, zdaj 13 delodajalcev ponuja delo 23 ljudem. Ta podjetja ne rastejo linearno, značilno je, da se hitro prilagajajo in zelo nepredvidljivo je, kdaj bo ponudba zaposlitev večja in kdaj manjša. Dejstvo pa je, pravi sogovornica, da ponujajo zelo malo zaposlitev za določen čas. Podjetje raste in se razvija, ko doseže neko točko, enostavno potrebuje nove sodelavce. Kaj pa odpuščanja?
»Manjša ko so podjetja, tesnejše so vezi med sodelavci in težje je koga odpustiti,« pravi sogovornica. Zato se to ne dogaja pogosto in zato je vse več tudi velikih podjetij, ki se glede dobrega vzdušja med zaposlenimi zgledujejo po start-upih.
Naziv delovnega mesta
Nazive velikokrat uporabljajo bolj kot neko šalo, skozi katero zaposleni komunicirajo sproščeno naravo podjetja. Tako ima na primer nekdo naziv Chief Happiness Officer, vodja zadovoljstva. »Verjetno gre za osebo, ki se ukvarja s kadri, skrbi, da so zaposleni zadovoljni, da so delovni pogoji v podjetju ugodni,« pravi sogovornica.
Na splošno so nazivi poklicev postali zelo specifični. Včasih smo uporabljali splošne nazive, natančnejši podatki pa so bili navedeni v opisu delovnih nalog, zdaj pa se zdi, da že kar z imenom delovnega mesta povemo ključno zadolžitev zaposlenega. Tako se na primer srečujemo z delovnim mestom growth hecker, spodbujevalec rasti, katerega naloga je povečevanje števila uporabnikov neke storitve.
»Pri tem ima na voljo tako starejše kot nove trženjske pristope, pomaga si s tehnologijo, ima dodatno znanje o uporabniškem obnašanju in že imamo super naziv,« pojasnjuje Gaja Zornada. Med sodobnimi poklici, ki so nastali z razvojem tehnologije, ji je najbolj zanimivo delo načrtovalca uporabniške izkušnje.
»Njegova naloga je analiziranje in načrtovanje tega, kakšno interakcijo bo imel uporabnik z nečem. Poglejmo na primeru spletne aplikacije e-davki: ko si nekdo zamisli, katere storitve mora aplikacija omogočiti uporabnikom, načrtovalec uporabniške izkušnje premisli, kako bo uporabnik bral program, kaj bo razumel, katere stvari bodo na strani preveč skrite, kako jo bo uporabljal ... – skratka, kako bi storitev naredili potrošniku čim bolj prijazno za uporabo,« pojasnjuje sogovornica.
Gre za zanimivo delo, pravi, saj imamo na voljo dovolj tehnologije, tako da ni več treba samo ugibati in zbirati podatkov v fokusnih skupinah. »V današnjem času imamo na voljo toliko podatkov, da je užitek biti analitik in biti pri izvoru podatkov. Zanimivo pa je, ker je pogosto v tehnoloških branžah, delo pa opravljajo netehnologi. Veliko je sociologov in psihologov, torej poklici, ki jih načeloma ne povezujemo s tehnološkim inovativnim podjetjem. Tam so, ker razumejo uporabniško plat, so podkovani v kvalitativnih analizah in so zato super vezni člen,« pravi sogovornica.
