Tiskane izdaje
Zavod za zaposlovanje je objavil javno povabilo za izvajanje javnih del v letu 2015 in v šestih dneh prejel 2994 ponudb. To je le dobrih 300 manj kot lani, ko je bilo za program na voljo več kot 40 milijonov evrov. Letos jih je – za zdaj – 21,6 milijona.
Tako je že zdaj jasno, da zavod vseh ponudb, tudi če izpolnjujejo pogoje, ne bo mogel sprejeti. Razen če bo v naslednjih treh tednih vlada odobrila dodatna finančna sredstva (kar se je zgodilo tudi lani). Čas je pomemben zato, ker mora zavod v skladu z zakonodajo o ponudbah, ki jih obravnava po vrstnem redu vložitve, odločiti v 30 dneh. Če dodatnih sredstev do takrat ne bo, bodo morali ponudnikom pisati negativne odločitve, povabilo pa zapreti. To sicer še ne pomeni, da možnosti za izvajanje programov javnih del prihodnje leto ne bi bilo več – če bi država denar v ta namen sprostila kasneje, bi zavod objavil novo povabilo izvajalcem, na katerega bi se ponovno lahko prijavili tudi tisti, ki bi jih zaradi pomanjkanja sredstev zdaj zavrnili.
Draž javnih del za organizacije je, da jim zavod prispeva del sredstev za plačo delavca, ki pri njih opravlja delo prek tega programa, poravna tudi njegove stroške za prehrano in potne stroške. Številne nevladne in neprofitne organizacije zatrjujejo, da so javna dela zanje zelo pomembna; tudi zato, ker sicer niti za svoje redne programe ne bi mogle zaposliti delavcev.
Mnoge se že tako ali tako ukvarjajo z dejavnostmi, ki so v javnem interesu, v program javnih del pa se lahko prijavijo samo za tista opravila, ki pomenijo podporo njihovi osnovni dejavnosti in imajo nesporno status javnega interesa. Tega mora prepoznati in zanj jamči tudi lokalna skupnost (redkeje tudi katera druga državna institucija). Kot poudarja Mojca Ulaga z zavoda za zaposlovanje, udeleženci javnih del tudi ne smejo nadomeščati delavcev, ki so v organizaciji zaposleni na sistematiziranem delovnem mestu.
Občine na eni strani kot naročnice (in lahko tudi sofinancerke) programov javnih del zagotovijo, da so v javnem interesu, torej da se prek njih pomaga uporabnikom – občanom, na drugi strani pa so javna dela priložnost za dolgotrajno brezposelne osebe, ki so v evidenci neprekinjeno več kot leto dni. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti v Sloveniji je po zadnjih podatkih statističnega urada za september 6,1 odstotka (59.249 ljudi), pri čemer je vzhodna polovica države v bistveno slabšem položaju. V skladu s tem je sredstva, ki jih ima zavod na voljo za ta program, razporedil po območnih enotah (tabela). Skoraj v vseh občinah na skrajnem vzhodu države in na jugovzhodu, pa tudi v Mariboru in še na nekaterih drugih območjih je stopnja dolgotrajne brezposelnosti več kot 8,5 odstotka. Najvišja je v Rogaševcih (14,7 odstotka), v Lendavi in v Kočevju je 13,7- oziroma 13,5-odstotna.
Namen je predvsem socialno vključevanje
S sredstvi, ki so zdaj predvidena za javna dela v letu 2015, bo po pričakovanju Mojce Ulaga delo v programih dobilo približno 4000 brezposelnih, ki so brez službe najmanj leto dni. »Uspešnost programa se v nasprotju s splošnim mnenjem javnosti ne meri s tem, koliko ljudi po poteku javnega dela dobi zaposlitev pri izvajalcu. Njegov namen je namreč za začetek socialno vključevanje posameznikov, ki se kot dolgotrajni brezposelni zapirajo vase, včasih še komaj gredo iz stanovanja,« pojasnjuje Mojca Ulaga.
Do konca tega leta bo v program, ki ga zavod za zaposlovanje v Sloveniji izvaja od leta 1991, do zdaj pa je bilo vključenih že več kot 135.000 brezposelnih, vključenih približno 12 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, to je 7500 ljudi. Od 6600, kolikor jih je bilo do konca septembra, je bilo 60 odstotkov žensk, skoraj tretjina je bilo starih 30–39 let, nekaj manj pa 50–59. Dobrih 40 odstotkov jih je začelo delati prek javnih del po 12–23 mesecih brezposelnosti, 64 ljudi pa po osmih letih ali več. Kot pojasnjuje Mojca Ulaga, je v zadnjih letih največ del s področja socialnega varstva, v preteklosti pa jih je bilo s področja kmetijstva in urejanja okolja.
