Do.P.
Celje - Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih si po besedah predsednika Ivana Cencelja prizadeva še letos po zgledu Avstrije in Italije odpreti trgovine za tiste ljudje, ki so socialno ogroženi.
Cencelj je pojasnil, da so za ta projekt že pridobili podporo ekonomsko-socialnega sveta, imeli naj bi podporo tudi v slovenskem parlamentu."Za odpiranje tovrstnih trgovin je treba imeti tudi ustrezno zakonodajo, ki bo omogočila ustanovitev socialnih podjetjih, pod njihovim okriljem pa bi delovale te trgovine,"je dejal Cencelj.
Projekt bi po njegovem mnenju pripomogel k bolj socialni družbi in ljudem z najnižjo plačo ali pokojnino pa bi omogočil lažje preživetje.
Volivcev v času finančne krize ne bi primanjkovalo
Društvo se želi preoblikovati v politično stranko, ker bi tako lažje opravljalo svoje poslanstvo. Po Cencljevih besedah, če imaš stranko, imaš poslance, če imaš njih, lahko prideš v DZ in potem imaš pravico glasovanja. Opozoril je, da bi ta stranka, ki sicer še ni opredelila programske cilje, predvsem zagovarjala ljudi na robu socialne stiske, borila pa bi se tudi za blaginjo vseh državljanov Slovenije.
Cene v socialnih trgovinah za 30 do 50 odstotkov nižje od diskontnih
O trgovini za socialno ogrožene razmišljajo tudi v državnem zboru, kjer os na spletnih straneh objavili analizo takih trgovin (socialne trgovine). Kot piše v raziskavi, so v socialnih marketih v Avstriji na voljo živila, ki ostajajo kot presežek, imajo poškodovano embalažo, so tik pred potekom roka uporabe ali pa je le-ta že potekel. Podjetja, ki take proizvode "podarijo" imajo od tega dvojno korist. Poleg tega, da te "odvečne" proizvode brezplačno odpeljejo socialne trgovine same, dajejo tudi vtis, da so socialno ozaveščena.
Posameznik mora za nakupovanje v taki trgovini, kjer je večina izdelkov 30-50 odstotkov
cenejših od diskontnih cen, predložiti dokazila o svojih prihodkih. Omejen je tudi znesek tedenskega nakupa. Ta v izogib morebitnim zlorabam znaša od 30 do 35 evrov. Alkohol in tobačni izdelki se v teh trgovinah ne prodajajo, občasno pa so na voljo tudi različni brezplačni artikli, največkrat gre za kruh.
Trgovine bi delovale kot neprofitna podjetja pod okriljem konzorcija humanitarnih institucij. Marža bi znašala 5 % in bi bila namenjena obratovalnim stroškom, trgovine pa naj bi bile oproščene davkov. V teh trgovinah bi zaposlovali težje zaposljive osebe, kar bi zmanjšalo njihovo socialno izključenost.
Prvo tako trgovino so v Avstriji odprli leta 1999 v Linzu, danes jih obratuje okoli trideset.