Predsednik ECB Trichet in evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Rehn sta v Evropskem parlamentu spomnila, da je območje evra veliko več kot le denarni in gospodarski projekt. Gre za velik politični dosežek evropskega združevanja, ki ga je treba braniti.

Bruselj - Jean-Claude Trichet je tako v luči težkih odločitev, ki so pred voditelji evrskega območja glede mehanizma za morebitno pomoč Grčiji, kot najpomembneje izpostavil to, da nosilci političnih odločitev v denarni uniji delujejo v skladu s svojo odgovornostjo za stabilnost skupne valute. Po njegovem prepričanju je območje evra veliko več kot zgolj dogovor o skupni valuti. Po njegovem gre za "unijo deljene usode", ta usoda pa sloni na skupnem dobru vseh državljanov območja.

Trichet je zatrdil, da območje evra ni projekt, ki bi temeljil zgolj na pragmatičnosti, ampak gre za uresničitev vizij ustanoviteljev EU glede združevanja stare celine. Obenem je spomnil, da so države z evrom skozi skupno valuto dosegle visoko raven kohezije in stabilnosti in da je potrebno te dosežke zaščititi.

V tem okviru je spomnil na izjavo voditeljev evrskega območja ob robu februarskega neformalnega vrha EU, da bodo, če bo treba, storili vse, kar je potrebno za ohranitev stabilnosti območja evra.

Naklonjenost evropski rešitvi za Grčijo?

S tem je Trichet jasno namignil, da je bolj naklonjen evropski rešitvi za morebitno pomoč Grčiji, ki se je znašla v velikih javnofinančnih težavah in se skuša z bolečimi reformami in varčevalnimi ukrepi izkopati iz krize. Prvi mož ECB je že večkrat dal vedeti, da bi scenarij, po katerem bi se Grčija za pomoč morala obrniti na Mednarodni denarni sklad (IMF), pomenil signal politične šibkosti območja evra, načeta verodostojnost pa bi skupni valuti škodila.

Komisar Olli Rehn je prav tako opozoril, da evro ni zgolj denarni projekt, ampak tudi politični dosežek, ki ga je potrebno tudi v tem zahtevnem trenutku braniti. Spomnil je na korenite ukrepe Grčije, ki bi lahko bili po njegovem prepričanju prelomnica v javnofinančni zgodovini Grčije.

Znova je zatrdil, da Evropska komisija spodbuja k mehanizmu za ohranjanje stabilnosti območja evra, k evropski rešitvi, ki ne bi bila avtomatična in bi se sprožila le ob potrebi, obenem pa bi bila v skladu z obstoječim pravnim redom, ki preprečuje neposredno pomoč evroskupine državi članici, ki se je znašla v javnofinančnih težavah.

Rehn je dejal, da se v komisiji, da bi takšno rešitev dosegli med vrhom EU, obenem pa načrtujejo predloge za okrepljeno sodelovanje na področju gospodarske politike in okrepljen nadzor v območju evra. Komisija se tako v tej luči zavzema za večjo centralizacijo fiskalnih in gospodarskih politik v območju skupne valute, saj je prav sedanja kriza pokazala, da lahko ta pomanjkljivost močno škodi verodostojnosti denarne unije.

Nekaj ur pred začetkom vrha EU še vedno ni jasno, ali bo pred oz. med današnjim delom srečanja voditeljev držav in vlad prišlo tudi do vrha evroskupine, na katerem naj bi določili mehanizem morebitne pomoči Grčiji. Čeprav naj bi v zadnjih dneh prišlo do zbližanja stališč med članicami, pa naj bi bilo še vedno precej razlik, posebej glede vloge IMF v mehanizmu.

Merklova z vsemi silami za mešan mehanizem

Nemška kanclerka Angela Merkel je v govoru v nemškem parlamentu pred odhodom v Bruselj zatrdila, da se bo na srečanju z evropskimi kolegi z vsemi silami borila za mešan mehanizem, po katerem bi dvostranska posojila vseh držav z evrom dopolnjevala pomoč IMF. Mehanizem pa bi moral biti po njenem šele izhod v sili, saj bi morali v Atenah pred tem izpeljati zastavljene ukrepe in reforme ter na ta način dvigniti izboljšati svoj položaj na finančnih trgih.

Obenem naj bi si poskušala izboriti tudi spremembe Lizbonske pogodbe, ki bi okrepile mehanizem javnofinančneg nadzora v območju evra in v prihodnje preprečevale podobne krize, kot je Grška.