Tiskane izdaje
Ljubljana − Finančna uprava se pripravlja na obračun dohodnine za leto 2015. Pri odmeri bo upoštevala popravke v zakonih o dohodnini in davčnem postopku, za katere je državni zbor na predlog vlade glasoval lani med davčnim letom, a je določil, da bodo veljale tudi pri odmeri dohodnine za leto 2015.
Po besedah Stojana Glavača iz generalnega finančnega urada bodo priprave na odmero dohodnine letos potekale po ustaljenem načrtu. Zavezance z vzdrževanimi družinskimi člani bodo kmalu spomnili, naj do 5. februarja sporočijo, ali nameravajo olajšavo za vzdrževane družinske člane uporabiti drugače, kakor so jo med dohodninskim letom. Do tega roka je mogoče letos oddati še eno vlogo.
Dohodninski zavezanci so tudi preteklo davčno leto prestali z enakimi olajšavami in davčnimi razredi kot leta 2013. Od 1. januarja 2014 so namreč vsi zneski zamrznjeni, ker je vlada takrat sklenila, da bo to prispevalo k uravnoteženemu proračunu. Olajšave in meje razredov na lestvici se bodo spet prilagajale rasti cen življenjskih izdatkov, če bo letna rast cen v obdobju od avgusta do avgusta dosegla tri odstotke, ker pa je država zdaj v deflaciji, se to ne bo zgodilo kmalu. Pri odmeri za preteklo leto bo finančna uprava uporabila dohodninsko lestvico, ki je veljala lani.
Še ena vloga do 5. februarja
O novostih v davčnih zakonih, ki bodo vplivale na odmero dohodnine za leto 2015, v finančni upravi pojasnjujejo: »Zavezanci za davek od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja bodo do 5. februarja lahko vložili zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov. V tem primeru bomo dejanske stroške upoštevali že v informativnem izračunu dohodnine, in ne šele po ugovoru. Poleg te novosti bomo informativni izračun dohodnine za preteklo leto sestavili za vse zavezance, ne glede na višino njihovih letnih bruto dohodkov.«
Podatke o dejanskih stroških pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja bodo zavezanci sporočili na obrazcih z oznako MF FU-DEJSTR: poročali bodo o dejanskih stroških prevoza na delo in z dela, prevoza na službenem potovanju in prenočevanja na službenem potovanju.
Po pojasnilih finančne uprave med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja štejejo vsi zaslužki iz odvisnega pogodbenega dela, ki ga ni mogoče opredeliti kot delovno razmerje. Pri teh dohodkih je mogoče uveljaviti normirane stroške in dejanske, ki jih je treba dokazati. Za primer v finančni upravi navajajo delo po študentski napotnici, avtorsko delo, podjemne pogodbe, začasno ali občasno delo upokojencev, sejnine in druga izplačila članom nadzornega sveta, izplačila sodnim izvedencem, sodnim cenilcem ali sodnim tolmačem, dohodek iz osebnega dopolnilnega dela, dohodek verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo, ki nima vseh lastnosti delovnega razmerja. »Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja velja tudi plačilo za opravljeni posamezni posel v neodvisnem razmerju, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v povezavi z dejavnostjo,« dodajajo v generalnem finančnem uradu.
Statistika o letni odmeri dohodnine kaže, da je imelo predlanskim dohodke iz drugega pogodbenega razmerja okoli 18 odstotkov zavezancev (študentov in dijakov s statusom je bilo 4,15 odstotka), ki so dobili informativni izračun. Dohodki te skupine zavezancev so znašali 441,85 milijona evrov ali 2,75 odstotka skupnih dohodkov vseh zavezancev – povprečno 4379 evrov na študenta s statusom, 3148 evra na študenta brez statusa, 6106 evrov na verskega delavca in povprečno 1969 evrov na zavezanca z enim od drugih pogodbenih razmerij. Največ so k skupnim dohodkom prispevale pogodbe o delu, avtorskem delu, sejnine in nagrade članom nadzornih svetov.
Novo pravilo pri fulbrightu
Za samostojne podjetnike in fizične osebe z dejavnostjo, ki so za obdavčitev izbrali tako imenovano pavšalno obdavčitev z dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki, se je lani znižala davčna osnova, saj jim od 1. januarja 2015 namreč pripadajo 80-odstotni namesto 70-odstotni normirani odhodki. Med letom plačujejo akontacijo dohodnine, do konca marca letos bodo oddali davčni obračun. Pri teh zavezancih dohodki iz dejavnosti ne štejejo tudi v letno dohodninsko osnovo, ampak na preostalih 20 odstotkov dejanskih prihodkov, kolikor znaša davčna osnova, plačajo 20-odstotno dokončno dohodnino.
Lani so se spremenile zakonske določbe za študente, ki imajo Fulbrightovo štipendijo, pojasnjujejo v finančni upravi: »Od 27. marca 2015 veljajo dopolnitve 5. člena memoranduma o soglasju med slovensko vlado in vlado Združenih držav Amerike o Fulbrightovem programu izmenjav. Zato so Fulbrightove štipendije po zakonu o dohodnini zdaj obdavčene kot prejemki iz skupine drugi dohodki.«
Pri tem stroški, kot so najemnine, potni stroški, dodatno zdravstveno zavarovanje, študijska literatura, prispevki ustanovi gostiteljici in vsi drugi izdatki, neposredno povezani s sodelovanjem v programu izmenjave, zmanjšujejo davčno osnovo od vseh dohodkov, ki jih prejme štipendist po tem programu: »To velja, če prejemnik te stroške primerno izkaže in jih uveljavi pri davčni službi.«
Davčno osnovo zmanjšujejo tudi dnevnice, ki jih prejme štipendist po tem programu, dodajajo v generalnem finančnem uradu. Posebej pa opozarjajo na izjemo, ki še vedno velja: »Če gre za prejemnika, ki je študent za polni učni ali študijskih čas, so dohodki iz Fulbrightovega programa izmenjav pod določenimi pogoji oproščeni plačila dohodnine. Določa jih 25. člen zakona.«
Korak nazaj pri kmetih
Novela zakona za uravnoteženje javnih financ je lani na začetku leta uvedla obvezne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v breme dohodka po študentskih napotnicah. »Za izplačila po 1. februarju 2015 morajo pooblaščeni študentski servisi od izplačila na napotnice obračunati, odtegniti in plačati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5 odstotka. To je izdatek v breme študentovega dohodka, če ni pokojninsko in invalidsko zavarovan na drugi osnovi. Ta znesek pa zmanjšuje davčno osnovo za izračun dohodnine od študentovega dohodka,« pojasnjujejo v finančni upravi. Servisi nižjo osnovo zaradi obveznih dajatev upoštevajo že med letom pri akontaciji dohodnine, finančna uprava pa pri letni odmeri davka.
Preteklo davčno leto je z novelo dohodninskega zakona prineslo izboljšavo za kmete, tako da jim ni treba voditi knjig, tudi če povprečni skupni dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne in kmetijske dejavnosti preseže 7500 evrov. Lahko se sami odločijo o tem, kako bodo evidentirali prihodke in odhodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Za vodenje knjigovodstva se lahko odloči le kmet, ki je hkrati tudi zavezanec za DDV in knjige vodi v vsakem primeru.
»Po noveli zakona o dohodnini so lahko nosilci za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v letu 2015 za svoja kmečka gospodinjstva napovedali izstop iz sistema obdavčitve na podlagi vodenja poslovnih knjig, če so v sistem vodenja v letih 2014 ali 2015 morali vstopiti obvezno, ker so presegli prihodkovni limit. Ti kmetje se letos vračajo na pavšalno obdavčitev s katastrskim dohodkom,« pojasnjujejo v finančni upravi.
Ta je 15. januarja povabila izplačevalce dohodkov, delodajalce in druge, naj do 31. januarja 2016 (oziroma 1. februarja, ker je dan pred tem nedelja) prek svojega predala v sistemu eDavki pregledajo ter popravijo in dopolnijo podatke o izplačilih, ki so jih med letom oddali prek individualnih REK-obrazcev, tako da ji še lahko oddajo manjkajoče obrazce in sporočijo popravke.
