Na ladji Prevent se je zgodil upor. Posadke, ki krmarijo nevihtam prepuščene ladjice oziroma Preventove hčerinske družbe, vključno s tremi direktorji s komandne ladje, ki jo upravlja Ivan Majcen, so se uprle kapitanu, predsedniku uprave Preventa Global. Potem ko jim je od januarja letos prvi mož Preventa očital, da so morda celo podkupljeni in da domnevno delajo v škodo krovne družbe (in večinskega lastnika), niso več vzdržali. Vrnili so udarec in predsedniku uprave Ivanu Majcnu ter članu Dušanu Zakeršniku izrekli »globoko nezaupnico«. Kapitan krmarje svojega ladjevja obtožuje nelojalnosti, oni pa mu vračajo s popolnim nezaupanjem. Takšna flota bo prej ali slej potonila, a ne le zaradi hudih nasprotij ljudi, ki so še ostali na ladjah, ampak tudi zaradi grehov Preventovih vodilnih, ki jih zdaj ni več na ladji. Prevent je že čisto blizu Bermudskega trikotnika, tudi zato, ker se lastnika slovenjgraških ladjic Janko Zakeršnik in Nijaz Hastor ne zmoreta dogovoriti, kam naj Preventovo ladjevje sploh zapluje.
Predsedniku uprave Preventa Global Ivanu Majcnu se verjetno ne bo zgodilo, kakor se je kapitanu Williamu Blightu z ladje Bounty, ki ga je uporna posadka posadila v čolnič in ga pustila na odprtem morju. V bran mu bo stopil nadzorni svet, vključno z večinskim lastnikom. A nekdo s Preventovih ladij bo pri takšnem konfliktu moral na kopno ali v morje. Posadke, vsaka s svojimi pogledi o smeri plovbe že močno načete Preventove flote, preprosto ne bodo več mogle sodelovati. Kapitan Ivan Majcen bi plul po koordinatah večinskega lastnika Preventa Global Janka Zakeršnika, krmarji na ladjah, ki delajo denar, pa bi - tako je razumeti - zapluli v smeri, ki jo je določil Nijaz Hastor, lastnik wolfsburškega Preventa Dev. Medtem ko kapitan Majcen svoje krmarje, ki trdijo, da si pri delu prizadevajo le za gospodarske cilje, nikakor pa ne za lastniške, prepričuje, naj ne gredo v zanje edino preudarno Hastorjevo smer, in predlaga prekinitev zveze z nemškim lastnikom.
Dva koncepta razvoja Preventa Global sta letošnjo jesen trčila drug ob drugega. Večinskemu lastniku Janku Zakeršniku se je lani poleti ponesrečil posel pri nakupu in preprodaji delnic, tako da je zdaj večinski lastnik. Delnice bi sicer prodal, a ne po ceni, kakršno mu ponuja Hastor ali kot bi zanje v času recesije dobil na trgu. Partner Nijaz Hastor, lastnik Preventa Dev iz Wolfsburga (ta je bil v začetku celo slovenjgraška last), prek katerega gredo vsi posli Preventovih slovenskih tovarn, pa zdaj vidi priložnost, da bi - lažje kot sicer - prišel do Preventa Global oziroma njegovih avtomobilskih tovarn. To je glavni kavelj Preventovih travm.
A to, kar se dogaja zdaj, niso prve težave Preventa. Prve so se zgodile veliko prej, v času neslutenega razcveta slovenjgraškega koncerna. Eden od članov nekdanje Preventove uprave se je na vrhuncu slave rad pohvalil, da iz blata delajo denar; zdaj pa se je pokazalo, da so svojim delom iz denarja naredili blato. Imeli so vse: denar, načrte, podporo zaposlenih in oblasti, v resnici pa so veliko tega denarja vrgli proč. Veliko jih je odšlo, vsak s svojo nagrado, računi pa prihajajo na dva velika lastnika.
Preventovo ladjevje na nemirnem morju ne more hkrati v več smeri, lahko gre le v eno. A katera je prava? Kapitan s poveljniške ladje Ivan Majcen ukazuje v eno, njegovih enajst krmarjev, zapriseženih poslovni in morjeplovski etiki, pa v drugo. Kdo od njih bo šel, kapitan ali enajsterica krmarjev? Na Bountyju jo je slabo odnesel kapitan ...
A tudi ko bodo posadke zamenjane, ni mogoče trditi, da Prevent ne bo potonil.
Iz sobotne tiskane izdaje Delo