Letos in prihodnje leto bo Slovenija za razvoj in modernizacijo železniške infrastrukture skupaj namenila 589 milijonov evrov, od tega bo 132 milijonov evrov dobila iz evropskih sredstev, je napovedal minister Vlačič.
Ljubljana - Letos in prihodnje leto bo Slovenija za razvoj in modernizacijo železniške infrastrukture skupaj namenila 589 milijonov evrov, od tega bo 132 milijonov evrov dobila iz evropskih sredstev, je na začetku četrtega mednarodnega znanstvenega in strokovnega kongresa upravljavcev železniške infrastrukture Rimc 2010 napovedal minister za promet Patrick Vlačič. Koordinator Evropskega prednostnega projekta 6 je v svojem letnem poročilu izrazil zadovoljstvo nad napredkom in dejal, da za zdaj ostaja edina primerna alternativa za peti koridor, je navedel minister. Dodal je koordinatorjevo ugotovitev, da bo treba pospešiti gradnjo železniške infrastrukture in nadomestiti zaostanek iz zadnjih let.
Za Slovenijo je ključna in prednostna naloga, da načrtovani potek petega prometnega koridorja, torej železniške povezave Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja, ter presečišče z desetim koridorjem ostaneta nespremenjena, je poudaril Patrick Vlačič. Morda se zdijo načrti o vlaganju v infrastrukturo skromni, z deležem v bruto domačem proizvodu pa se bo ta z lanskih 0,31 odstotka letos več kot podvojil na 0,76, prihodnje leto pa še povečal na 0,83 odstotka.
Minister je napovedal prestrukturiranje železniškega sektorja in preoblikovanje Slovenskih železnic, s čimer hočejo zagotoviti oziroma povečati konkurenčnost železniškega sektorja, doseči večjo tržno naravnanost SŽ, zagotoviti učinkovito in transparentno vzdrževanje javne železniške infrastrukture, zagotoviti učinkovit javni železniški potniški promet ter reorganizirati tovorni promet. Zaveda se, da bo naloga zahtevna, da bo veliko težav in tudi, da vsega ne bo mogoče doseči v enem letu, saj se je v zgodovini nakopičilo preveč težav. Klobčič je treba začeti razpletati z malimi in večjimi koraki.
Za drugo polovico tega leta je minister Vlačič napovedal začetek gradnje železniške povezave med Koprom in Črnim Kalom, tako da bo drugi železniški tir speljan do Kopra pravočasno, Slovenija pa bo ostala in postala sestavni del evropskih poti. Naložbam v infrastrukturo bosta sledila prestrukturiranje celotnega železniškega sektorja ter reorganizacija SŽ, ki so ta hip v zelo težkem položaju.
O reformi evropskega železniškega sistema je prvi dan dvodnevne konference govoril izvršni direktor skupnosti evropskih železničarskih in infrastrukturnih družb (Cer) Johannes Ludewig. V kriznem letu 2009 se je tovorni promet zmanjšal na raven iz leta 2001. Lani se je prevoz zmanjšal za 27 odstotkov. Evropske države imajo železniške sisteme različno organizirane, prevladujejo pa trije načini povezav med operaterji in infrastrukturo: integrirana, delno ločena in povsem ločena. O organizaciji se odločajo članice EU povsem samostojno. Tako strankam lahko omogočijo najboljšo storitev, infrastruktura in operaterstvo pa morata biti ločena, tako da imajo do tirov vsi operaterji enakovreden dostop.
Več v tiskanem Delu.