Tiskane izdaje
»Če bosta EU in Slovenija rasli po sedanjih stopnjah, bomo čez desetletje tam, kjer smo bili leta 2008,« je v krajšem pogovoru po predstavitvi Pomladanske napovedi dejal Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Leta 2008 je Slovenija po bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca v standardih kupne moči dosegala 90 odstotkov povprečja EU, danes je bliže 83 odstotkom. »Če izvedemo nekatere strukturne reforme, lahko ujamemo nekdanjo raven še precej hitreje,« je prepričan Vasle.
Toda slovensko gospodarstvo je v tako dobri kondiciji kot že dolgo ne. Pretnja recesije je oddaljena, pritiski na vlado po izvajanju reform pa prav tako. Trendi so namreč pozitivni praktično povsod, kamor usmerimo oko na gospodarski bilanci. Lanska rast BDP v višini 2,5 odstotka naj bi se sodeč po napovedih Umarja letos zvišala na 3,6 odstotka in ostala krepka tudi v prihodnjih dveh letih. Rastejo izvoz, uvoz, zasebna potrošnja, zasebne investicije, zaposlenost, zasebna potrošnja, plače in celo produktivnost.
Infografika: Delo
Brez presenečenj na strani rasti
Zunanja trgovina je že nekaj let glavni razlog gospodarska okrevanja Slovenije in bo tudi v prihodnje. Rast izvoza blaga in storitev bo po napovedi Umarja letos šestodstotna, kljub rahlem upočasnjevanju pa naj bi bila čez dve leti še vedno 4,8-odstotna. Presežek v zunanji trgovini bo navzlic krepki rasti izvoza vsa leta presegal 3,6 milijarde evrov – približno toliko je zaradi sanacije bank leta 2013 zrasel javnofinančni primanjkljaj. Podjetja, osvobojena glavobolov težko dostopnega financiranja, se v okolju rekordne likvidnosti in čedalje bolj zasedenih proizvodnih kapacitet odločajo za nova vlaganja. Bruto investicije v stroje so tako lani zrasle za več kot desetino, podobnega koraka naj bi rasle tudi letos. Dodaten investicijski zalet bo s črpanjem sredstev EU iz nove perspektive dala tudi država. Posledice bodo koristne za vse. Investicije bodo prispevale k rasti BDP in proizvodnih zmogljivosti, podjetja bodo proizvajala več in na novo zaposlovala, kar ob prineslo rast razpoložljivega dohodka prebivalstva in s tem rast zasebne potrošnje.
Infografika: Delo
Gospodinjstva naj bi tako že letos potrošila za 3,5 odstotka več kot lani. Izraženo v evrih pomeni to dobrih 700 milijonov evrov, gospodinjstva bi lahko po ugodnem scenariju letos potrošila skoraj 21 milijard evrov. Velik del razloga za to gre iskati na trgu dela, kjer se brezposelnost dramatično zmanjšuje. Če je bilo leta 2014 preko 120.000 registriranih brezposelnih bo ta številka že letos nižja za četrtino, do konca leta 2019 pa že za 40.000. »Pomemben del zmanjševanja brezposelnosti je manj propadlih podjetij, njihovo boljše poslovanje in zaposlovanje,« je razkril del razlogov Vasle. Na drugi strani je vse pomembnejši dejavnik manjše število delovno sposobnih, kot posledica upokojevanja in številčno šibkejših mlajših generacij.
Infografika: Delo
Pozabljene reforme
Število delovno sposobnih se je samo med leti 2010 in 2016 zmanjšalo za več kot 40.000. V zgolj dveh desetletjih do leta 2026 naj bi se število upokojencev povečalo za skoraj 60 odstotkov na 490.000, medtem ko bo število delovno sposobnih usahnilo s 1,3 na 1,15 milijona. Država že danes za pokojninski sistem namenja več kot 25 odstotkov javnih sredstev, delež pa se bo v skladju z negativnimi demografskimi trendi le še povečeval. Boleče reforme bi se morale sprejemati v dobrih časih, ko imajo vlade več manevrskega prostora. Lahko torej pričakujemo novo pokojninsko ali kakšno drugo strukturno reformo? Vasle odgovarja: »Nekaj korakov v pravo smer je bilo storjenih. Če smo realni so prihodnje leto volitve, kar pomeni, da večjih strukturnih reform verjetno ne moremo pričakovati. Tako v predvolilnem času ni samo pri nas, ampak v večini držav.«
Po njegovo je ob tem pomembno, da se o ukrepih govori, se jih pripravlja in dela simulacije njihovih učinkov. Če smo še bolj realni pa nas nedavna zgodovina uči, da se na koncu iz vsega le redko izcimi kaj resnično dobro zamišljenega. Reforma trga dela po oceni Umarja daje nekaj pozitivnih učinkov, a je daleč od tega, da bi bila celovita. Več pomislekov vzbuja tudi poskus zdravstvene reforme, medtem ko se je že med sprejemanjem zadnje pokojninske reforme vedelo, da gre za gasilsko akcijo s horizontom vzdržnosti krajšim od osnovnošolske devetletke.
Infografika: Delo
