Vlada je sklenila, da mora NLB v 30 dneh sklicati izredno skupščino, na kateri bi delničarji, kot je povedal minister za finance Franc Križanič, pridobili popolno informacijo o izplačilu milijonske nagrade nekdanjemu predsedniku uprave Marjanu Kramarju.
Ljubljana – Vlada je sklenila, da mora NLB v 30 dneh sklicati izredno skupščino, na kateri bi delničarji, kot je povedal minister za finance Franc Križanič, pridobili popolno informacijo o izplačilu milijonske nagrade nekdanjemu predsedniku uprave Marjanu Kramarju. Po pravni analizi so na ministrstvu za finance ugotovili, da ni nikakršnih možnosti za vračilo nagrade s tožbo za nazaj, bodo pa preverili, ali jim lahko uspe z odškodninsko tožbo zaradi odobrenih kreditov brez ustreznih jamstev. »Menim, da so realne možnosti, da bo del nagrade vrnjen,« je bil optimističen Križanič. V vladi niso imeli informacij, ali je NLB reprogramirala kredit Infond Holdingu. Če bi se to zgodilo, ima vlada vse vzroke za izrek nezaupnice upravi NLB, je izjavil Gregor Golobič, predsednik vlade Borut Pahor pa, da je vlada odobrila poroštva bankam za razvoj podjetij, in ne za lastniško konsolidacijo.
Minister za finance Franc Križanič je napovedal, da bo večinski lastnik NLB (država Slovenija) na izredni skupščini zahteval podrobne informacije o načinu obračuna sporne nagrade nekdanjemu predsedniku uprave Marjanu Kramarju, o vsebini pogodbe in o tem, kdo je nagrado izplačal. Predstavnike vlade bo na skupščini tudi zanimalo, zakaj se formula za izračun nagrade ni spremenila zaradi spremenjenih okoliščin. Cilj je, je pojasnil finančni minister, da bi vse informacije v zvezi s »to nesrečno zgodbo« postale javne. Vračila nagrade ni mogoče zagotoviti s prekinitvijo pogodbe, ker je bila vsebinsko že izvršena, zato na finančnem ministrstvu proučujejo možnost, da bi vračilo večinskega deleža dosegli z odškodninsko tožbo, pri tem bodo pod revizijski drobnogled vzeli vse izplačane nagrade upravi NLB v zadnjih letih. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je dejal, trditev pa je utemeljeval s sklepi nekdanje vlade, da so nadzorniki NLB prejemali visoke nagrade. Kot pravi, so za leti 2006 in 2007 prejeli kar 250.000 evrov nagrade. »To kar dobro pojasnjuje, zakaj niso spremenili formule izračuna nagrade,« je dejal Lahovnik.
Čeprav v vladi niso razpravljali o poslovnih potezah NLB, konkretneje o reprogramiranju domnevno okoli 150-milijonskega kredita Infond Holdingu, so predstavniki vlade s premierom Borutom Pahorjem na čelu odgovarjali na vprašanja novinarjev. Pahor je dejal, da vlada ni izdala poroštva slovenskim bankam za konsolidacijo lastništva, temveč spodbude podjetjem, ki imajo razvojne ambicije. Politično stališče vlade je, da zaseg delnic finančnih holdingov ni nenavaden, je povedal Lahovnik. Minister za visoko šolstvo in predsednik Zaresa Gregor Golobič pa je po seji vlade povedal, da bi, če bi se izkazalo, da je NLB reprogramirala kredit Infond Holdingu, imela vlada kot skrbnica davkoplačevalskega denarja dovolj razlogov za razmislek o zaupnici upravi.
Iz petkove izdaje Dela.