Ljubljana - Odbor DZ za finance in monetarno politiko je sklenil, da se strinja z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, ki ocenjuje, da zahteva 37 opozicijskih poslancev za zadržanje izvrševanja zakona o poroštvu Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra do odločitve ustavnega sodišča o njegovi skladnosti z ustavo, ni utemeljena.
Poslanske skupine SDS, SLS in SNS so 28. julija vložile zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega zakona in za zadržanje njegovega izvrševanja, saj dvomijo v ustavnost zakona, s katerim se vzpostavlja pravna podlaga za sodelovanje Slovenije v mehanizmu za zagotavljanje finančne pomoči, če poleg Grčije še katera od držav z evrom ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev na trgu.
Ustavno sodišče je zahtevo v DZ poslalo na začetku avgusta. Takrat je začel teči 20-dnevni rok, da se DZ izjavi o delu zahteve, ki se nanaša na zadržanje izvrševanje zakona, medtem ko je dalo ustavno sodišče zakonodajalcu 60-dnevni rok, da se izjavi o vsebini zahteve za presojo ustavnosti. Odbor je kot matično delovno telo danes opravil razpravo le o delu zahteve, ki se nanaša na zadržanje izvrševanja zakona.
Zakonodajno-pravna služba je ocenila, da zahteva poslancev za zadržanje izvrševanja zakona ne vsebuje ustrezne obrazložitve, kakšne težko popravljive posledice bi lahko nastale, če bi se zakon še naprej izvrševal, in primerjave z manj škodljivimi posledicami v primeru zadržanja njegovega izvrševanja. Zato je ugotovila, da predlog za zadržanje izvrševanja zakona ni utemeljen.
Odbor DZ za finance in monetarno politiko se je z njenim mnenjem strinjal in ji predlagal, da pripravi ustrezen odgovor ustavnemu sodišču.
Zvonko Černač (SNS) je izrazil nestrinjanje, zakaj odbor o tej zadevi razpravlja in odloča v dveh korakih. Po njegovi oceni bi lahko opravil enovito razpravo o celotni zahtevi. Prepričan je namreč, da ne bi bilo negativnih posledic za Slovenijo, če se zakon ne bi uresničeval, tako kot jih po njegovih besedah ni za Slovaško, ki ni pristopila k mehanizmu pomoči Grčiji, je pa podprla sodelovanje v mehanizmu za stabilnost evra.
Bogdan Čepič (SD) je medtem izrazil mnenje, da bi zadržanje zakona povzročilo več negativnih posledic kot nadaljevanje veljavnosti. Čeprav mehanizma še ni bilo treba zagnati, je po njegovem prepričanju dobro, da ta obstaja.
Minister za finance Franc Križanič je poudaril, da je mehanizem pomemben inštrument stabilnosti finančnega sistema v območju skupne valute, kar je bistven element konkurenčnosti in gospodarske rasti njegovih članic. Razpad evra bi namreč po njegovem mnenju pomenil veliko škodo za članice območja skupne valute.
Križanič je pojasnil, da so države evrskega območja v navezi z Mednarodnim denarnim skladom mehanizem oblikovale, ker v območju evra obstajajo institucionalno posebnosti, saj Evropska centralna banka za razliko od centralnih bank v ZDA in na Japonskem ne sme opravljati nalog posojilodajalca na zadnji ravni, če katera od držav zapade v težave s plačilno sposobnostjo.
Kot pravi minister, je šlo za signal, da so se države območja evra sposobne odzvati, in ta poteza je umirila finančne trge. Obrestne mere za državno zadolževanje so se znižale in to je po njegovih besedah pomembno za Slovenijo, ko bo spet stopila na finančne trge, kar pa še nekaj časa ne bo potrebno.
Če bi sedaj zavrli delovanje tega mehanizma, bi lahko po Križaničevi oceni prišlo do nepopravljivih posledic za delovanje celega sistema, za ugled in položaj Slovenije kot članice območja evra pa bi to pomenilo resno škodo.
Andrej Vizjak (SDS) je v odzivu na Križaničeve besede dejal, da se mu ne zdi primerno uporabljati argumenta, da višji cilj opravičuje vsa sredstva. Strinja se namreč o pomenu evra za Slovenijo in o pristopu Slovenije v mehanizem, a je potrebno po njegovem mnenju to v slovenski zakonodaji urediti na formalno korekten način.
Prepričan je, da je DZ pri sprejemanju zakona naredil napako, ko ni podprl dopolnila SDS, s katerim bi se o posameznih poroštvih iz tega zakona odločalo ločeno s posameznimi zakoni. Če bi to storil, bi bil DZ del odobravanja posameznih delov poroštva, kar bi bilo po njegovi oceni odgovorno do upravljanja z javnimi financami. S tem bi se tudi razbremenili sence dvoma o neustavnosti zakona, ki ga je med julijsko razpravo v DZ izpostavila prav zakonodajno-pravna služba, je sklenil.