Ljubljana - Gradbeništvo kot dejavnost ni v krizi (zgolj) zato, ker se je zalomilo na stanovanjskem trgu ali nekoliko širše, na trgu stanovanjskih in poslovnih objektov, dejstvo pa je, da so v slabšem položaju podjetja, ki so močneje vpeta v stanovanjsko gradnjo. Ker je to - v nasprotju z gradnjo poslovnih stavb, tovarn, inženirskih objektov ipd. - pretežno gradnja za trg, za neznanega kupca in ker je pred leti na stanovanjski trg vstopila množica konkurenčnih malih investitorjev različne provenience, ki so si obetali visoke profite. Zato podrobneje poglejmo stanovanjski trg in »zaloge«, ki zaradi zastoja povpraševanja bremenijo investitorje in gradbenike.
Statistika spremlja podatke o tem, koliko stanovanj je bilo dokončanih v posameznem obdobju in koliko jih je konec leta v gradnji. Leta 2008 je bilo v Sloveniji dokončanih 9971 stanovanj (od tega so jih pravne osebe zgradile 5845), v gradnji pa jih je konec leta ostalo 13.679 (5179 pri pravnih osebah) - nekaj več dokončanih in nekaj manj nedokončanih kot leto poprej. Lani sta se po oceni direktorja zbornice gradbeništva Boruta Gržiniča obe številki še znižali, dokončanih je bilo 8500 stanovanj (pravne osebe 4500), v gradnji pa je konec leta predvidoma ostalo 11.000 stanovanj (od tega 4000 pri pravnih osebah).
Ocene o tem, kako bo v prihodnjem letu do letu in pol dihal trg na strani ponudbe stanovanj, temeljijo predvsem na podatkih o izdanih gradbenih dovoljenjih, saj so ta dober pokazovalec prihodnje gospodarske aktivnosti. Leta 2008 je bilo izdanih 13,5 odstotka manj gradbenih dovoljenj (glede na kvadraturo stanovanj), glede na število stanovanj pa je upad še močnejši. Za leto 2009 ima statistika podatke za prva tri trimesečja; v tem obdobju je bilo izdanih za skoraj 20 odstotkov manj gradbenih dovoljenj kot v primerljivem obdobju 2008. Odtod Gržiničeva napoved gradbene aktivnosti na stanovanjskem področju za leto 2010, pri čemer naj bi padec za nekaj odstotnih točk ublažile intenzivnejše energetske obnove stanovanj.
V evidenci trga nepremičnin (pri Geodetski upravi RS) se zbirajo podatki o prodaji starih stanovanj, nobena od evidenc pa ne vodi podatka o prodaji novih stanovanj. Torej ni statistike o tem, koliko novih enot je ostalo neprodanih. Glede na uvodoma omenjene podatke o dokončanih stanovanjskih in stanovanjih v gradnji lahko sklepamo, da se je letni prirastek sicer zmanjševal, a ne tako hitro kot je padalo povpraševanje oziroma število transakcij.
Tržni presežek v stanovanjski ponudbi poznavalci ocenjujejo različno. Direktorica Stanovanjskega sklada MOL Jožka Hegler je prepričana, da jih je v Ljubljani zdaj več kot 1000, morda do 1500, nekateri menijo celo, a jih je do 3000 - pri velikih in malih ponudnikih. V celotni Sloveniji naj bi bilo, takole čez prst, neprodanih stanovanj približno trikrat toliko. Bera je raznolika, poleg novih so naprodaj tudi stara, na dobrih in slabih lokacijah. Verjetno so bila znotraj objektov najprej prodana boljša, lepša, funkcionalno bolje zaokrožena, v glavnem pa v večini večjih sosesk kaže, da ni prodanih niti polovica. Niti investitorji niti nepremičninski posredniki nočejo dati podatkov o prodaji, kaj šele o tem, koliko stanovanj so vrinili podizvajalcem namesto plačila, in so torej enote formalno prodane, v resnici pa še čakajo na končnega kupca. Ponudniki namreč menijo, da bi razkrivanje težav še bolj demotiviralo prodajo in, kot pravi sogovornica, »vsi skupaj zganjajo nekakšen optimizem, ki naj bi pognal trg«. Žal še tako optimistične izjave ne pomagajo dosti.
Iz današnje tiskane izdaje Dela