Zaposljivost diplomantov: včasih se je izplačalo študirati, danes prijeti za lopato

Vprašanje, ali je visoka izobrazba še prednost pri iskanju zaposlitve, postaja ob visokem številu brezposelnih diplomantov čedalje bolj aktualno. Izobraženi posamezniki iz zahodnoevropskih držav si zaradi presežka visokokvalificiranih kadrov na domačih trgih zaposlitev iščejo v tujini ali pa opravljajo manj zahtevna in fizična dela. Največ jih je v Španiji, kjer se kar 44 odstotkov diplomantov zaposli na nižje kvalificiranih delovnih mestih, sledijo Kanada, ZDA in Poljska. V Španiji že izvajajo programe prekvalifikacije, kjer se lahko diplomanti, magistri ali doktorji družboslovnih smeri, ki več kot leto dni ne dobijo zaposlitve, prekvalificirajo v pleskarje in vodovodarje, torej poklice, ki jih trg potrebuje.

V Sloveniji stanje ni tako skrb vzbujajoče, saj smo po podatkih Eurostata četrta država v Evropi, ki zaposli največji delež visoko izobraženih kadrov. Kljub temu je na Zavodu za zaposlovanje (ZZRS) vsako leto prijavljenih več diplomantov, predvsem družboslovnih smeri, saj je vpis slednjih na univerze nesorazmerno višji kot vpis naravoslovcev. Po podatkih statističnega urada je v letu 2009 polovica vseh študentov diplomirala iz družboslovnih in poslovnih ved ter prava, medtem ko je bilo diplomantov računalništva in matematike le 4,5 odstotka, tistih, ki so končali študij gradbeništva in tehnike, pa 14 odstotkov. V evidenci ZZRS imajo zato največ ekonomistov, vzgojiteljev, učiteljev, pravnikov in organizatorjev. Od kadrov naravoslovnih smeri zaposlitev najteže najdejo inženirji gozdarstva in kmetijstva, raste pa tudi število brezposelnih mehanikov in strojnikov.

Največ družboslovcev med bodočimi računovodji

Povpraševanje je tudi pri nas, tako kot v drugih evropskih državah, bolj po nizko kvalificiranih delavcih, v zadnjih petih letih je bilo po podatkih Zavoda največ potreb po varilcih, tesarjih in zidarjih. Med visokokvalificiranimi je najbolj zaželen doktor medicine, za katerega je bilo v letu 2010 na zavodu razpisanih 845 mest. Za primerjavo – za diplomiranega socialnega pedagoga, ki je edina družboslovna izobrazba na seznamu najbolj zaželenih kadrov, je bilo razpisano le 101 prosto delovno mesto. Kot kaže primerjava deleža brezposelnih in deleža prostih delovnih mest glede na stopnjo izobrazbe, je bilo leta 2008 delovnih mest več kot brezposelnih predvsem za posameznike s poklicno (četrta stopnja) in univerzitetno izobrazbo (sedma stopnja), za slednjo predvsem v prid diplomantov naravoslovnih smeri.

Neravnotežje na trgu delovne sile – več je družboslovcev – je torej mogoče rešiti na dva načina. Lahko se še bolj omeji vpis na te smeri ali pa se po vzoru tujine trenutni diplomanti prekvalificirajo v profile oziroma poklice, po katerih je na trgu dela več povpraševanja. »V Sloveniji obstajajo programi prekvalifikacij na ravni srednjih poklicnih šol, srednjih strokovnih in tehničnih šol. Prekvalifikacije se izvajajo na srednjih šolah in ustanovah, ki izvajajo izobraževanje za odrasle. Zavod programov za diplomante, ki bi se želeli preusmeriti v nižje kvalificirano stopnjo, denimo bolj tehnične smeri, ne izvaja,« pojasnjujejo na ZZRS.

Nekdo, ki bi se želel prekvalificirati bodisi v bolj tehničen profil ali nižjo stopnjo izobrazbe, se lahko obrne na Center za poslovno usposabljanje (CPU), kjer programe bolj ali manj uspešno prilagajajo potrebam trga. »Opažamo postopno po večevanje povpraševanja po tehničnih poklicih, še posebno po tistih, za katere so predpisane nacionalne poklicne kvalifikacije s področja računalništva in informatike. Menjavanja poklicev ali poklicnih področij iz družboslovja v naravoslovje ali tehniko je zelo malo.

Največ nekdanjih družboslovcev najdemo med bodočimi računovodji,« odgovarja Bojana Sever, vodja mednarodnega sodelovanja in projektov iz CPU.

Severjeva poudarja, da se pri ponudbi izobraževalnih programov želijo približati potrebam trga dela, vendar so postopki priprave programa – od Poklicnega standarda do pridobitve odredbe pristojnega ministrstva za izvajanje izobraževalnega programa – in izvajanja tako dolgi, da potrebe gospodarstva med tem že zbledijo oziroma se preoblikujejo. Več pozornosti za to namenjajo krajšim oblikam usposabljanja, ki jih sproti prilagajajo potrebam, niso pa namenjene formalnim prekvalifikacijam. Opozarja tudi, da so formalni izobraževalni sistemi precej rigidni, vendar se tudi v tem segmentu dogajajo spremembe. »V energetiki denimo so v podjetjih izvedli natančne analize kompetenc, ki jih potrebu jejo od svojih visoko izobraženih strokovnjakov. Seznam zahtevanih znanj so dali na razpolago vsem zainteresiranim visokošolskim ustanovam, ki so programe dokaj hitro prilagodili potrebam delodajalcev,« na primer uspešne prakse povezo vanja gospodarstva in izobraževanja opozarja Severjeva.

Beg možganov

Poleg prekvalifikacije je ena možnost tudi zaposlitev v tujini. Mnoge evropske države se že dalj časa spoprijemajo s problemom bega možganov, še najbolj vzbuja skrb stanje v Italiji, kjer je pritok višje izobražene sile iz tujine manjši kot delež tistih, ki se iz države izselijo. Gre za izobražence naravoslovnih smeri, ki jim Italija in njeno gospodarstvo z nepreglednimi postopki novačenja in premajhnimi vložki v raziskave in razvoj ne ustvarjata pogojev za udejstvovanje na domačem trgu.

V Sloveniji se nam za zdaj česa takega še ni bati, saj so po podatkih Evropski portala za zaposlitveno mobilnost (EURES) Slovenci, ki želijo delati v tujini v manjšini. Od visoko izobraženih posameznikov je med takimi, ki iščejo priložnosti v tujini, ponovno največ diplomantov družboslovnih smeri. »Naši svetovalci so lani informirali in svetovali več kot 8000 iskalcem zaposlitve. Večina je stara do 35 let, najpogosteje pa sprašujejo o možnostih zaposlovanja v Avstriji, Italiji in Nemčiji, predvsem zaradi geografske bližine ter tradicije zaposlovanja v omenjenih državah. Zaradi dobrega znanja angleškega jezika povprašujejo tudi o zaposlitvenih priložnostih v Veliki Britaniji, zanima jih tudi delo v skan dinavskih državah. Po različnih možnostih zaposlitve sprašujejo predvsem diplomanti družboslovnih usmeritev, ki tudi v Sloveniji teže najdejo zaposlitev,« pojasnjujejo na ZZRS in dodajajo, da je tudi evropski trg zasičen s profili, kot so pravniki ali ekonomisti. Podobno kot pri nas pa je največ povpraševanja po nižje izobraženih posameznikih (zidarji, tesarji, čistilci, natakarji) in profilih, kot so računalniški in strojni inženirji ter doktorji medicine.

Brezposelnost visoko izobraženih posameznikov je tudi sistemski problem. Strokovnjaki opozarjajo predvsem na pasti predolgega izobraževanja, ki še poglabljajo vrzel med gospodarstvom in iz obraževalnim sistemom. Država, do zdaj dokaj neuspešno, krpa luknje z raznimi subvencijami, ki bi spodbujale zaposlovanje absolventov. Tako lahko delodajalci na javnem razpisu Zaposli.me, dobijo subvencijo, če za najmanj eno leto zaposlijo prve iskalce zaposlitve, mlajše od 30 let, ki imajo najmanj univerzitetno izobrazbo. Za lažji prehod diplomantov na trg delov ne sile je relevanten tudi razpis Absolvent – aktiviraj in zaposli se, ki omogoča delodajalcem povračilo stroškov za usposabljanje absolventov na delovnem mestu, po usposabljanju in diplomi pa za zaposlitev istega študenta dobijo še subvencijo. Ravno tako lahko delodajalci uveljavljajo davčne olajšave, če za nedoločen čas za poslijo mlajše od 26 let. Računanje na pomoč države ni nikoli pretirano učinkovita strategija in tudi tokrat velja upoštevati besede svetovalcev, ki pravijo, da je lastna angažiranost še vedno najbolj uspešna metoda, s katero lahko prelisičimo zakonitosti trga.