Tiskane izdaje
Ljubljana – »Davčna uprava ni bila uspešna pri izvedbi projektov prenove informacijskega sistema in združevanja vplačilnih podračunov za dajatve v obdobju od 1. januarja 2007 do 16. aprila 2014,« ugotavlja Računsko sodišče republike Slovenije v reviziji o smotrnosti poslovanja z naslovom Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za dajatve.
Prav danes, 1. avgusta 2014, sta se davčna uprava (Durs) in carinska uprava (Curs) združili v Finančno upravo Republike Slovenije, tako da je bilo v obeh ustanovah danes ozračje nekoliko praznično. Danes je že dosegljiva spletna stran nove finančne uprave.
Revizorji ugotavljajo, da je Durs s prenovo informacijskega sistema izboljšal predhodno stanje in omogočil združitev vplačilnih podračunov za dajatve, s čimer je olajšal delo davčnim zavezancem: »Vendar pa je prenova dela informacijskega sistema skupaj z združitvijo vplačilnih podračunov za dajatve povzročila tudi vrsto težav tako zaposlenim Dursa kot tudi davčnim zavezancem, upravičencem, za katere Durs pobira dajatve, ter drugim deležnikom.«
Revizijsko poročilo Računskega sodišča o prenovi informacijskega sistema davčne uprave in krajši povzetek poročila sta dosegljiva na spletni strani te ustanove.
Izboljšave so, a pomanjkljivosti so bolj očitne
Revizorji ugotavljajo, da je Durs pripravil investicijsko dokumentacijo projekta skladno s pravnimi podlagami, vendar pa za nekatere predpostavke, ki jih je pri tem uporabila, ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bile utemeljene in verodostojne: »Durs je izvedel javno naročilo za storitve prenove informacijskega sistema v letu 2009. Z izbranim izvajalcem je sklenil pogodbo v vrednosti 21.516.000 evrov in več aneksov, ki so vrednost osnovne pogodbe povečali za 1.919.601 evro. Skupaj je do 31. 12. 2013 izvajalcu plačala 17.939.917 evrov oziroma 76,5 odstotka vrednosti pogodbe z aneksi. Poleg tega je dodatno za storitve vzdrževanja in nadgradnje prenovljenega dela informacijskega sistema v letih 2012 in 2013 izvedla tri javna naročila, ki jih je pridobil drugi izvajalec, s katerim je sklenila pogodbe v vrednosti 3.168.943 evrov. Od tega je do 31. 12. 2013 drugemu izvajalcu plačala 1.206.617 evrov ali 38,1 odstotka pogodbene vrednosti.
Durs je zaključil prvo od treh predvidenih faz prenove informacijskega sistema, ugotavljajo vrhovni revizorji: »S tem je informacijsko podprl davek na dodano vrednost, centralno davčno knjigovodstvo, spremljanje odnosov z davčnimi zavezanci, upravljanje davčnih prekrškov in davčne izvršbe. Kljub temu da tega ni mogel predvideti in načrtovati, je moral Durs zaradi novih zakonodajnih zahtev informacijsko podpreti še izvajanje davkov na nepremično premoženje večje vrednosti in na finančne storitve ter pripraviti podlago za bodoče izvajanje splošnega davka na nepremičnine.«
Projekt so maja 2012 začasno ustavili
O predvidenem rokovniku za uveljavitev novega informacijskega sistema revizija računskega sodišča ugotavlja, da je davčna uprava do konca leta 2013 načrtovala prenovo informacijske podpore za vse druge dajatve ter modula za inšpekcijski nadzor, vendar pa je v maju 2012 projekt začasno ustavila: »Kljub temu da projekt prenove informacijskega sistema Dursa pomembno vpliva na prihodke državnega proračuna, občinskih proračunov, prihodke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in prihodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Durs do zaključka obdobja, na katero se nanaša revizija, ni imel izdelanih formalnih načrtov za njegovo nadaljevanje in finančnih projekcij o stroških, povezanih s tem projektom.«
Premalo zahtevni do izvajalca prenove
Ob izboljšavah, ki jih je z nepopolno prenovo informacijskega sistema davčna uprava sicer uresničila, pa vendarle ni dosegla načrtovanega cilja, ugotavljajo revizorji Računskega sodišča: »Durs ni ustrezno nadzoroval kakovosti storitev izbranega izvajalca prenove informacijskega sistema. Kljub temu da so bile kadrovske reference izbranega izvajalca prenove informacijskega sistema Dursa ključne, da je pridobil javno naročilo, nekateri v ponudbi navedeni visoko-usposobljeni strokovnjaki v dosedanjem poteku projekta še niso sodelovali. Izbrani izvajalec je poleg lastnih zaposlenih v projekt vključil tudi kadre različnih podizvajalcev, za katere pa Durs ni preveril njihovih znanj in izkušenj, znanja slovenskega jezika in poznavanja slovenskega davčnega okolja. Kljub temu da Durs z nekaterimi kadri izvajalca prenove informacijskega sistema ni bil zadovoljen, je le v enem primeru zahteval zamenjavo.«
Finančna uprava odgovarja revizorjem
Na poročilo revizorjev o uspešnosti projekta prenove davčnega informacijskega sistema so se popoldne okoli pol petih odzvali v finančni upravi, kjer seveda zagotavljajo: »Finančna uprava bo upoštevala vse popravljalne ukrepe in priporočila računskega sodišča ter v skladu z njimi izvedla potrebne aktivnosti.«
V finančni upravi, kjer sicer ne poznajo metodologije in meril računskega sodišča, kakor sporočajo, so prepričani, »da je projekt v tistem delu, ki je zaključen«, danes tudi zelo uspešen: »V okviru prve faze projekta je bil realiziran bistveno večji delež funkcionalnosti in ne le ena tretjina, kot je mogoče razumeti iz revizijskega poročila.«
V finančni upravi poudarjajo, da računsko sodišče v revizijskem poročilu ne navaja, kakšno metodologijo in katera merila uspešnosti je uporabilo pri svoji oceni uspešnosti projekta: »Mnenje zato težko komentiramo. Menimo, da je projekt v tistem delu, ki je zaključen, tudi zelo uspešen, kar je razvidno iz rezultatov dela v preteklih dveh letih. Tako na primer na področju izvršbe leta 2013 v primerjavi z letom 2010, torej pred prenovo informacijskega sistema, ) ugotavljamo 8-odstotno povečanje izdanih ukrepov davčne izvršbe, izboljšanje učinkovitosti pa nam priznava tudi strokovna javnost. Prav tako lahko omenimo, da se v letih 2013 in 2014 prvič kažejo zelo jasni trendi stabilizacije oziroma celo padanja davčnega dolga, kar je posledica učinkovitega informacijskega sistema.«
Popravili bodo, kar je mogoče
Pri uvajanju katerega koli projekta informacijske tehnologije prihaja tudi do težav, tudi pri projekt prenove davčnega informacijskega sistema so se pojavile težave, ki jih javnost pozna, ugovarjajo v finančni upravi:»Večje težave z informacijskim sistemom smo odpravili v letih 2011 in 2012. V letih 2013 in 2014 večjih težav ni. Seveda pa je informacijski sistem tako velikega sistema, kot je bila davčna uprava in je finančna uprava, predmet stalnega nadgrajevanja, sprememb in optimizacij. Tudi zato bodo pripombe računskega sodišča v tistem delu, kjer je to možno upoštevane in sanirane v okviru rednih nadgradenj sistemov.«
O načrtih za nadaljevanje prenove informacijskega sistema v finančni upravi napovedujejo, da bodo v okviru pogodbe o vzdrževanju postopoma nadaljevali s prenovo v okviru zagotovljenih, čeprav omejenih finančnih in kadrovskih virov: »Trenutno finančna uprava izvaja prenovo davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnost. Ob tem poudarjamo, da so poslovni procesi finančne uprave obsežni in kompleksni ter predmet stalnih zakonodajnih sprememb in poslovne optimizacije. To pomeni, da je prenovo – nadgradnjo in optimizacijo – informacijskih sistemov, kot je danes sistem finančne uprave, potrebno neprestano izvajati in jo prilagajati novim možnostim, ki jih zagotavlja razvoj informacijske tehnologije.«
Pogodba z IBM je 30. junija nehala veljati
Poudarjajo še, da je na izvajanje projekta pomemebno vplivalo znižanje prvotno predvidenih proračunskih sredstev, zato novega informacijskega sistema ni bilo mogoče nadaljevati, kot so načrtovali: »Z izvajalcem je bila zato 8. maja 2012 dogovorjena prekinitev projekta, ki je trajala do 30. junija 2014. S tem dnem je pogodba za prenovo informacijskega sistema eDIS z izvajalcem IBM Slovenija d.o.o. prenehala veljati. Celotna vrednost pogodbe je znašala 23,5 milijona, država pa je izvajalcu nakazala 18 milijonov evrov, od katerih eno tretjino ali 6,6 milijona evrov predstavljajo licence informacijskega sistema.«
