Pred vrhom EU in spričo negotovosti glede grške javnofinančne krize je kolesje evropske diplomacije v sredo delala s polno paro. Nemška kanclerka Angela Merkel vztraja pri trdi drži - zavračanju obljubljanja konkretne pomoči Atenam.

Berlin - Pred vrhom EU in spričo negotovosti glede grške javnofinančne krize je kolesje evropske diplomacije v sredo delalo s polno paro. Nemška kanclerka Angela Merkel vztraja pri trdi drži - zavračanju obljubljanja konkretne pomoči Atenam, preden se zadolžena država ne znajde na robu prepada in sama zaprosi za pomoč. Zaradi notranjepolitičnega nasprotovanja denarnim injekcijam Grkom, pravnih zadržkov (grozeča kršitev prava EU z evropskimi posojili) in nevarnosti, da bi kmalu šele po isti poti še druge ogrožene države, drugačne poti nima na razpolago.

Vir iz nemške vlade je sredo izpostavil, da Nemčija med članicami območja s svojim stališčem nikakor ni osamljena, saj da več drugih držav razmišlja podobno. Berlin je prepričan, da bi bila najbolj primerna pot, če bi Grčiji v primeru stiske, ko ne bi več dobili denarja na mednarodnem trgu, pomagal Mednarodni denarni sklad (MDS). Pomoč EU da bi bila v nasprotju z pravnim redom povezave. Ker MDS ne bi zagotovil vsega denarja, ki bi ga Grčija potrebovala, bi nato lahko s dvostranskimi posojili priskočile na pomoč še druge države z evrom.

Nepotrjeni namigi o soglasju Merklove in Sarkozyja

Tudi namigov o soglasju med Merklovo in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem o rešitvi (pomoč IMF in tudi posojila članic), niso potrdili. Ali se bodo pred vrhom EU ločeno sestali še voditelji držav z evrom, je negotovo. V Berlinu so pojasnili, da vabila na srečanje, za katero si prizadeva Bruselj, še niso dobili, in da je odprto, ali bi se kanclerka Merklova sploh udeležila takšnega sestanka. Še več, ker niti na vrhu celotne Unije grška kriza ni na dnevnem redu, kakšnih posebnih sklepov o pomoči ne pričakujejo.

Sicer naj bi bila v očeh Nemčije kakršna koli pomoč Grkom le skrajno sredstvo (ultima ratio), ko ne bi bilo na voljo nobene druge rešitve. Po želenem scenariju bi si Grčija s svojim programom varčevanja uspešno vnovič izbojevala (izgubljeno) verodostojnost na mednarodnih finančnih trgih in spet dobivala posojila po nižjih obrestnih merah. Finančni trgi so v zadnjem obdobju ostro kaznovali grške javnofinančne grehe, saj morajo plačevati za več kakor triodstotne višje obresti kakor Nemčija.

V zadnjih dneh razširjene očitke, da Nemčija na čelu z Merklovo (ki da deluje kakor nekdaj Margaret Thatcher) nepopustljivo brani le nemške interese, da noče več plačevati za EU in da se je odpovedala solidarnosti, v Berlinu ostro zavrača. »Je dober Evropejec tisti, ki takoj obljubi pomoči, a s tem dolgoročno slabi stabilnost?« se je vprašal nemški vladni vir. Tudi očitki, da bo z vpletanjem IMF oslabljen evro in samostojnost Evropske centralne banke (ECB) da so neutemeljeni, češ, za Nemčijo je neodvisnost ECB ključnega pomena.

Evropski voditelji so sicer že ne neuradnem vrhu 11. februarja načeloma obljubili pomoč, če bo ogrožena stabilnost območja evra. To je točka, pri kateri v Berlinu vztrajajo. Poleg tega bi po grški izkušnji vsekakor morali uvesti strožja pravila glede kršitev omejitev pravil o javnofinančnem primanjkljaju, vključno s sankcijami proti državam, kakršna bi bila v skrajnem primeru izstop iz območja evra. A takšni premisleki so naravnani dolgoročno, saj na reševanje akutne grške krize ne morejo vplivati.

Iz tiskanega Dela.