Ljubljana - Akciji Precenimo cene bo konec tedna potekel rok trajanja. Saj ne, da opazovanje trga, cen in inventivnih trgovskih praks ne bi bilo več potrebno. Daleč od tega, je prepričana Breda Kutin, predsednica ZPS, ki je skupaj s tamkajšnjim Mednarodnim inštitutom za potrošniške raziskave dve leti vodila ta projekt (financirali sta ga enakovredno ministrstvo za finance in ministrstvo za gospodarstvo). Čeprav inflacija ni več problematična (vprašanje pa je, koliko časa bo tako), bi morala potrošniška organizacija tudi po mnenju evropske komisije ohranjati pregled nad trgom, da bi se potrošniki lahko odločali na podlagi neodvisnih informacij, ne pa na podlagi oglaševalskih akcij. Kljub priznanim učinkom resorno ministrstvo, kot kaže, ne bo podaljšalo projekta.
Na tiskovni konferenci smo izvedeli rezultate decembrskega popisa cen. Skladajo se s statističnimi ugotovitvami; dobra desetina živil se je pocenila, malo manj se jih je podražilo, preostale cene so bile nespremenjene. So pa v ZPS spet zaznali dva nova primera nepoštene trgovske prakse in republiškemu tržnemu inšpektoratu prijavili podjetji E.Leclerc in Spar. Prvi je omejil izplačila bonusov iz oglaševalske akcije na tri naenkrat (kar iz trgovčevih oglasov ni razvidno), drugi pa vabi kupce z geslom Nikjer ceneje, šele v drobnem tisku pa potrošnik izve, da primerjava ne velja za izdelke iz akcijske ponudbe konkurentov. Po mnenju Kutinove bi to še spregledali, če ne bi bila akcijska znižanja cen pravzaprav prevladujoči način prodaje in če ne bi bila razmeroma trajna.
Po opozorilih potrošnikov so se v ZPS spotaknili tudi ob obračunavanje vode po podražitvi komunalnih storitev. V Ljubljani, denimo, je normirana količina vode, ki je odvisna od širine vodomera in se obračunava po osnovni ceni, v posameznih starejših večstanovanjskih hišah izjemno majhna (»standard za prebivalca Afrike«), presežek porabe nad njo pa se obračunava po pol višji ceni. Zato ZPS opozarja na drugo možnost, ki jo ponuja pravilnik ministrstva za okolje in prostor, namreč porabo glede na dejansko število oseb v bloku. To lahko stanovalcem uredijo upravniki zgradb.
V tokratni akciji je ZPS pregledovala označevanje in cene čedalje bolj razširjenih in iskanih ekoloških živil. Zanja veljajo posebna pravila, vsak ekološki pridelek ali predelano živilo pa mora biti nadzorovan. Kar pomeni, da mora biti na embalaži na vidnem mestu tudi znak uradne institucije za certificiranje. Podrobno o tem piše v reviji Vip, povzemamo pa nekaj glavnih ugotovitev: veliko izdelkov, ki jih prodajajo kot ekološke, nosi zavajajoče oznake, pri čemer lahko zavajajo tudi uradne oznake za druge namene (višja kakovost, geografsko poreklo, tradicionalni ugled). Pri mnogih tujih izdelkih so odkrili, da embalaža ne vsebuje navedbe organa, ki je izdelek certificiral. Cene ekoloških živil v Sloveniji so nerazumno visoke, celo do štirikrat višje od cen konvencionalno pridelanih živil. V tujini so prva dražja do 40 ali 60 odstotkov. Zato je tudi čudno, da je ponudnikov ekoloških živil še razmeroma malo (število ekoloških kmetij celo upada) in povpraševanje še vedno prekaša ponudbo.
Iz torkovega Dela.