32. kresnika je prejel Roman Rozina
Petčlanska strokovna žirija, ki ji še zadnjič predseduje Delova novinarka Mimi Podkrižnik, je letos prebrala rekordnih dvesto romanov. Člani so še publicistka in prevajalka Mateja Komel Snoj, samostojna strokovna sodelavka na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete Anja Mrak, samostojni literarni kritik in prevajalec Igor Divjak, odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist, in Igor Žunkovič, docent na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete.
Vabljeni k ogledu posnetka na spodnji povezavi.
21.18 Utemeljitev žirije: »Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki. Še redkeje se v slovenski literaturi pripeti, da je nemirno 20. stoletje opisano tako filigransko, kakor je to v romanu Sto let slepote na 550 straneh uspelo pisatelju Romanu Rozini. Saga o družini Knap, katere član je tudi od rojstva slepi Matija, se začne kakor mrakoben boj na požiralniku. V rudarskem revirju je podzemni svet prepleten z jaški, zato se v Podgorju, avtorjevi imaginarni vasici, dvignjeni v Zasavju, zemlja neizprosno udira ter golta vase rodovitno prst, domove in še vse nefizično: prihodnost tamkajšnjih kmečkih ljudi. Ko se maja 1900 spet razpoči teren, se prav tako za Knapove usodno prelomi čas. Spustijo se v dolino, v življenje v delavski koloniji, oče še globlje v jamo, da bi, kakor zapiše Rozina, kot rudar hodil dražit hudiča. Od tod naprej vodi avtor bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke, še za vse drugo, s čimer je na široko postreglo 20. stoletje in je odmevalo v slehernem zakotju. V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik. Iz gosto tkane pripovedi resda veje rahlo idealiziranje junakov, tudi mitiziranje okolja, vendar ne moteče, kaj šele slepo. Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile – tudi zato, ker jih Roman Rozina zna videti.«
Lavreat se je v sprevodu namenil pod rožniško cerkev, kjer bo prižgal kresni ogenj.
21.14 Romanu Rozini so nadeli venec in podelili priznanje. Nagrada kresnik znaša 7000 evrov. Avtor se je zahvalil ljudem in dogajanjem, ki so ustvarili prostor, v katerem je pisal, tistim, ki so mu pri tem pomagali, ga podpirali, tistim, ki so poskrbeli, da je zgodba izšla v knjigi ter vsem tistim, ki knjige usmerjajo v bralske kroge. Posebej se je zahvalil še bralcem in bralkam, saj brez njih pisateljsko delo nima pomena. Kresnika ni doživljal kot tekmovanje, temveč kot druženje z novimi znanci, prijatelji in praznik slovenskega romana.
21.09 Iz klavzure je prišla žirija, Mimi Podkrižnik je razglasila, da je zmagovalec Roman Rozina z romanom Sto let slepote. Pred tem je zbrane nagovorila direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša. Kresnik je po njenih besedah že ponarodel, z nadarjenimi mladimi peresi pa se nimamo česa bati za prihodnost.
21.02 Dedič je roman Marjana Žiberne, tudi soavtorja knjige o ljubljanskem maratonu. Šport ima tudi v njegovem nominiranem romanu vlogo, ki je pomembna za oba protagonista. Odnos med očetom in sinom je v njem zelo zapleten. Prvoosebni pripovedovalec je psihoterapevt, čigar imena nikoli ne izvemo. Avtorju se to ni zdelo pomembno, imenuje ga le Šrink. »Šrink doživi svoj uvid, ko prizna poraz in ta poraz je na koncu njegova zmaga,« je sklenil Marjan Žiberna.
20.57 Roman Zvezdna karta Dušana Šarotarja skozi družinsko zgodbo pripoveduje o judovski skupnosti v Murski Soboti v 30. letih prejšnjega stoletja. Takrat je bila pravi Babilon. »Je še vedno, tega se ne da skriti, to se sliši. Mnogi me vprašajo, zakaj ne pišem v prekmurščini, zakaj romani niso bolj obarvani narečno. A z leti moj jezik postaja bolj čist,« je povedal pisatelj.
20.47 Z glasbeno točko sta nastopila Matic Plemenitaš in Tomaž Hostnik.
20.37 Andrej E. Skubic je v preteklosti prejel že tri kresnike. Tokrat je nominiran z romanom Krasni dnevi. Osnova zanj je bila novica iz črne kronike. Nastavek kriminalnega romana se je po tem, ko je začel razmišljati o junakih, njihovih travmah, prelevil v (med)generacijski roman.
20.36 Roman Rozina je napisal roman Sto let slepote, ki govori o zgodovini Zasavja. »Slepi ljudje na drugačen način zbirajo slike, jih presnavljajo, njihove so bolj fantastične,« je povedal o protagonistu Matiji. Zasavje so črni revirji (premog) in rdeči revirji (uporništvo); sam ga imenuje Podgorje, a v romanu zanalašč ni uporabljal dejanskih krajevnih imen, ker ni želel vzpostavljati neposrednih povezav.
20.31 Nastopil je čas za seznanitev z nominiranci. Z njimi se pogovarja novinarka Ksenija Horvat. Prvi je bil na vrsti Davorin Lenko z romanom Triger. Kresnika je že prejel leta 2014 za svoj prvenec Telesa v temi. Povedal je, da je roman nastal v času epidemije in je njegov najbolj oseben in iskren doslej. Trenutno pripravlja tri nove projekte, eden od njih je pesniška zbirka. Sicer ostaja pri prozi, a napoveduje odmik od teme, ki je zanj značilna – telesnost.
20.21 Obiskovalce je iz Cankarjeve sobe na Rožniku nagovorila ena od voditeljic, Bernarda Žarn. Tja je povabila strokovno žirijo, ki jo je občinstvo z aplavzom pospremilo na klavzuro. Obiskovalce je povabila v pop-up knjigarno pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature, kjer je mogoče kupiti tudi s kresnikom nagrajene romane preteklih let.
K besedi je povabila urednika kulturne redakcije Andreja Predina in novinarko ter vodjo projekta Mlado pero Pio Prezelj. Andrej Predin je poudaril, da je podelitev kresnika za kulturno uredništvo vrhunec sezone, ki je letos poseben zaradi prve podelitve mladega peresa mlademu avtorju ali avtorici ter kritiku ali kritičarki. Pia Prezelj je nato razglasila dobitnika nagrade mlado pero – to sta pesnica, prozaistka in prevajalka Tanja Božić ter literarni kritik in prevajalec Sašo Puljarević.
Delo Tanje Božić je premišljeno in dovršeno tako v formi kot v vsebini, jezik pa prožen in igriv. V besedilih, stkanih iz vezi pripadnosti družini, jeziku, državi in telesu, se mehkoba mojstrsko in nemalokrat presenetljivo meša z ostrino in humorjem. Nagrajenka je dejala, da je »počaščena in zelo vesela, da odpiram dolgo zgodbo Mladega peresa. Glede na to, da je pisanje samotna dejavnost, nikoli ne veš, koga bo tvoje delo doseglo oziroma ali sploh kdo bo na drugi strani. Dejstvo, da je na drugi strani uredništvo, ki to prepozna kot nekaj kakovostnega, presega vsa moja pričakovanja.«
Pisanje Saša Puljarevića zaznamuje izrazit in izdelan avtorski glas, ki se v besedila poglablja ne le skozi literarnoteoretske označbe, temveč tudi skozi potenciale izbranega literarnega dela. V obravnavi tako močnejših kot šibkejših zamahov ne teži k olepševanju, temveč k jasni, strnjeni in poglobljeni razčlembi. Dejal je, da ga »izredno veseli, da je uredništvo moja razmišljanja prepoznalo kot relevantna. Glede na to, da za menoj še ni veliko kritik, sem hvaležen za to, da bom lahko prek projekta razvijal svojo pisavo in svoja besedila že na začetku objavljal v osrednjem slovenskem časopisu.«
Avtorica bo prejela nagrado v višini tisoč evrov, kritik pa enoletno honorirano objavljanje prispevkov v rubriki Recenzijski izvod v Književnih listih.
Sledila sta nastop skupine Vudlenderji in mladih slovenskih igralcev, ki so interpretirali odlomke iz nominiranih romanov.
20.00 Prireditev je s pesmijo odprla vokalna skupina Maroltovke.
Vsak od nominiranih romanov je izšel pri drugi založbi. Med njimi ni bilo prvencev; zato pa sta bila dva nekdanja prejemnika kresnika: Davorin Lenko, prejel ga je za svoj prvenec Telesa v temi leta 2014, ter Andrej E. Skubic, ki je lovil že svojega četrtega. Lani je zmagal roman Agni, prvenec Boruta Kraševca, ki je leto poprej izšel pri LUD Šerpa.
Poleg 32. kresnika je Delo v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, prvič podelilo tudi nagrado mlado pero, namenjeno obetavnim mladim avtorjem in literarnim kritikom. Nocojšnja podelitev je bila vrhunec prvih dveh sezon projekta. Nagrajena mlada avtorica je prejela znesek v višini tisoč evrov, kritik pa enoletno možnost objav v rubriki Recenzijski izvod v Književnih listih.
