15 let Mi2

Štajerska zasedba Mi2 bo v ljubljanski Cvetličarni predstavila nov album Rokenrol. Turnejo v okviru petnajstletnice delovanja so poimenovali 15 črtic.

Objavljeno
26. oktober 2010 19.17
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Od prve uspešnice rogaške rock zasedbe Mi2 Črtica do zadnjih dveh Štajersko nebo in Čakal sn te ko kreten z novega albuma Rokenrol je minilo 15 let, šest albumov, biografska knjiga in cel niz uspešnic, ki so zaznamovale naš glasbeni prostor. Skupino so ustanovili Rogatčani (Tone Kregar - glas, Jernej Dirnbek - glas, Egon Herman - kitara in Robi Novak - baskitara), ki so se okrepili z bobnarjem Igorjem Petrom Oračem iz Šmarij pri Jelšah. Z leti se je skupina močno usidrala v našem kulturnem prostoru. Na slovenski turneji 15 črtic bodo danes zvečer ob 20.30 v ljubljanski Cvetličarni poleg novih pesmi zaigrali še venček uspešnic, ki se jih je v teh letih nabralo precej. O njihovem glasbenem ustvarjanju smo se pogovarjali s pevcem Jernejem Dirnbekom.

Je za rock skupino prednost, če prihaja s podeželja?

Menim, da ima vsak podeželski glasbeni izvajalec določeno prednost, saj lažje opozori nase v lokalnem okolju, kjer je konkurenca gotovo manjša in posledično njegova opaznost toliko večja. Ta prednost pa lahko postane slabost v trenutku, ko se poskuša lokalni glasbenik uveljaviti v širšem slovenskem okviru, kjer ga običajno še dolgo časa, in to govorim tudi iz lastnih izkušenj, obravnavajo zelo podeželsko.

V 15 letih ste se počasi, toda vztrajno uveljavljali. Ste zdaj že slavni in bogati?

Slavnih oseb v Sloveniji po nekih normalnih kriterijih tako ali tako ni, obstajajo le tisti, ki jih rumeni mediji označijo kot take in katerih zvezda slave navadno ugasne takoj, ko prenehajo biti zanimivi zanje. Za nas lahko rečem, da smo v teh letih postali znani kot ena od glasbenih skupin, ki spremljajo slovensko popularno oziroma rock glasbo, in si pridobili določen krog privržencev oziroma poslušalcev, ki so pripomogli k temu, da so naši koncerti dobro obiskani. Z bogastvom pa je v slovenskem šovbiznisu podobno kot s slavo ...

Ste ena redkih slovenskih rock skupin z lastno biografijo. Ste ponosni na to?

Vsekakor, pa ne zato, ker bi bil napisati biografijo velik dosežek, takšnih del se danes na tržišču kar tare, temveč zato, ker smo z njo rešili pozabe vrsto zanimivih prigod, ki so nas spremljale na petnajstletni poti delovanja v skupini Mi2, pa tudi pred njo. Poleg tega je še kar praktično darilo, ki reši marsikatero dilemo, ko je treba komu izkazati pozornost.

Nov album Rokenrol prinaša vrsto izjemnih pesmi. Se forma rock pesmi nikoli ne izpoje?

Upam, da ne in da bo rock glasba, vsaj s perspektive povojnih generacij, večna. Konec koncev ravno tovrstna glasba povezuje večino drugih, sorodnih glasbenih zvrsti in s tem ohranja svojo barvitost in pestrost. Slednje ni prav nič tuje tudi našemu bendu in zadnji album Rokenrol je, podobno kot njegovi predhodniki, kolaž različnih glasbenih stilov s skupnim imenovalcem - rock'n'rollom.

Imate težave z vrtenjem na radijskih postajah? Kakšen je vaš odnos do obveznih kvot slovenske glasbe v radijskih programih?

Skoraj na vseh slovenskih radijskih postajah, na katerih namenjajo dovolj prostora slovenski glasbi in so pripravljeni zavrteti tudi kakšno glasbeno novost, ne glede na to, ali je že postala hit, vrtijo tudi naše skladbe. Zadnji singel Čakal sn te ko kreten se je v preteklih dveh mesecih uvrstil na petnajst različnih glasbenih lestvic, marsikje tudi na prvo mesto, tako da se glede tega res ne moremo pritoževati.

Glede kvot pa takole. Učinek na delež predvajanja slovenske glasbe nedvomno imajo, puščajo pa ob strani vrsto drugih dejavnikov. Boljša rešitev bi bila, da bi država, če ji je mar za slovensko glasbeno produkcijo, glasbenike in avtorje stimulirala k ustvarjanju, medije pa k predvajanju njihovih stvaritev.

Ste ena redkih slovenskih rock zasedb, ki ji humor ni tuj. Ali ste poleg zasedb, kot sta Zmelkoow in Slon in Sadež, ena redkih, ki nadaljuje satirično-sarkastično tradicijo izpovednosti skupine Buldožer?

Generacija, ki ji pripadamo, je zrasla ob Alanu Fordu, Top listi nadrealista, Monty Pythonu, pripovedovanju vicev in obilici medsebojnega druženja, zato je naš odnos do življenja in okolice drugačen kot pri današnjih mladostnikih. Ampak čas verjetno stvari postavi na svoje mesto in prepričan sem, da jih bo tudi tukaj.

Mi2: Moja mila