Maribor - Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana je igralka Minu Kjuder, velika nagrada 44. Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev pa je pripadla predstavi Macbeth po Shakespearu Heinerja Müllerja v režiji Ivice Buljana in produkciji Mini teatra ter koprodukciji Novega kazališta Zagreb, Cankarjevega doma Ljubljana in ZeKaeM Zagreb.
Nagrado za najboljšo režijo je strokovna žirija festivala, v kateri so bili Blaž Lukan, Mario Brandolin, Gregor Butala, Maja Haderlap in Mojca Jan Zoran, podelila Jerneju Lorenciju za režijo Ajshilove Oresteje v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.
Pet enakovrednih igralskih nagrad so letos prejeli Polona Juh za vlogo Klitajmestre v že omenjeni uprizoritvi Oresteja, Marko Mandić za vlogo v Macbethu po Shakespearu, Nataša Matjašec Rošker za vlogo v uprizoritvi Veter v vejah borov v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Igor Samobor za vlogo Tantala v Oresteji in Branko Šturbej za naslovno vlogo v uprizoritvi Peer Gynt Henrika Ibsena v izvedbi mariborske Drame. Nagrada za mladega igralca je tokrat pripadla Juretu Henigmanu za vlogo v Macbethu po Shakespearu.
Žirija je tri enakovredne nagrade za druge dosežke podelila Marku Japlju za scenografijo v Peer Gyntu, Petru Penku za avtorstvo glasbe v uprizoritvi Portret neke gospe Henryja Jamesa v produkciji Anton Podbevšek Teatra Novo mesto in Teatri di vita Bologna ter Matjažu Bergerju za avtorski uprizoritveni diskurz v tej isti predstavi. Nagrado Dominika Smoleta za prevod so podelili Marku Marinčiču za prevod Oresteje.
Na današnjem slovesnem zaključku Borštnikovega srečanja so posebno diplomo za večdesetletno tehnično in organizacijsko vodenje predstav na festivalu podelili še tehničnemu vodji Darku Štandekarju, posebno diplomo za večletno tehnično in odrsko vodenje gostujočih predstav ljubljanske Drame pa pomočniku tehničnega vodje Edu Kocmurju.
Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je nagrado za najboljšo uprizoritev pretekle sezone po njihovem izboru podelilo Oresteji v izvedbi SNG Drama Ljubljana.
Sicer pa žirija letos ni podelila nagrade za gledališke inovacije in estetski preboj, saj je bila mnenja, da nobena uprizoritev v programu ni ustrezala specifičnim kriterijem zanjo. Kot je v obrazložitvi nagrad med drugim zapisala žirija, so vse odločitve sprejeli soglasno, program, ki ga je izbrala selektorica Barbara Orel, pa avtorsko suvereno reflektira, torej tako odseva kot premišlja slovensko gledališče danes.
Člani žirije so ob tem obžalovali, da izbor selektorice ni bil izveden v celoti, saj se festivala ni udeležila izbrana uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča Trst. Hkrati žirija tudi letos ponavlja lansko ugotovitev, da je sodelovanje dveh članov žirije, ki ne prihajata iz slovenskega gledališkega prostora, hkrati pa slovensko gledališče poznata, prispevalo k objektivnejšemu pogledu na izbrane uprizoritve, zato priporočajo, da festival to prakso ohrani tudi v prihodnje.
Letošnja najboljša uprizoritev Macbeth po Shakespearu po mnenju žirije pod vodstvom Blaža Lukana "raste v asketski, a celovit, na videz neobvladljiv in nevaren organizem, v uprizoritveno telo, ki pa vseskozi dramaturško in režijsko premišljeno vodi nastopajoče po robovih čiste moči ter v svoj tok neubranljivo povleče še gledalca".
Buljanova predstava za popoln učinek ne potrebuje ničesar razen igralcev, zanaša se na njihovo mladostno, moško energijo, ki ji dodaja izkušenost dveh igralk, ene prav tako v moški vlogi, in jih spusti v gladiatorsko areno, kjer poteka boj telo na telo, v katerem ni nikomur prizanešeno, hkrati pa se nenehno zaveda, da je arena tudi gledališki oder, na katerem se je mogoče poigravati, kolikor se da, in se igre tudi v vsakem trenutku zavedati. Macbethova surova igra se odvija v neposredni bližini gledalca, ki hočeš nočeš tudi sam postane del te peklenske, do dna razgaljene uprizoritve, je v obrazložitvi še navedla strokovna žirija.
Vrhunec slovesnega zaključka festivala je tudi letos pomenila podelitev Borštnikovega prstana, ki je tokrat pripadel igralki Minu Kjuder. Izbira nagrajenca je bila zaupana žiriji v sestavi Tone Partljič, Rapa Šuklje in Peter Ternovšek, Partljič pa je v obrazložitvi med drugim dejal, da se v tem trenutku ni mogoče natančneje ozirati po dolgem in sijajnem potovanju Minu Kjuder po odrskih deskah od začetkov v Celju in v Dekameronu na televiziji do vrhuncev na mariborskem odru. Mogoče se je le prikloniti temu ustvarjalnemu in bogatemu potovanju, ki jo je pripeljalo do Borštnikovega prstana.
"Imel sem srečo, da sem po čudni igri usode prišel iz učiteljskih vrst v SNG Maribor v istem letu 1971 kot Minu Kjuder. Osupel sem spremljal njeno ustvarjalno silovitost in zasebno človeško žlahtnost in skromnost," je zapisal Partljič, ponosen, da je Kjudrova igrala v vseh njegovih komedijah v tistem času, obenem pa obžaloval, da gledališki ustvarjalci niso ugotovili, koliko bi nam lahko igralka dala na odru tudi v letih po upokojitvi.