Tiskane izdaje
Tekmovanje za Cankarjevo priznanje letos znova ni samo šolsko tekmovanje v znanju materinščine, temveč vprašanje družbene morale, dobrega okusa, cenzure, konservativizma in še česa. Če na kratko obnovimo: knjigi, ki ju je komisija pri Zavodu za šolstvo RS (ZZŠ) pod vodstvom Igorja Sakside izbrala kot predpisano branje za to tekmovanje v osmem in devetem razredu – Na zeleno vejo Andreja Predina in Oči Andreja Makuca – sta najprej zbudili javno zgražanje mam in učiteljic na spletnem forumu, nato so nekatere šole (za zdaj jih je sedem) zagrozile z bojkotom tekmovanja, nazadnje se je komisija zaradi javnih pritiskov premislila in Predinovo Na zeleno vejo prekvalificirala iz obveznega v priporočeno branje. Zakaj je to naredila, smo izvedeli na tiskovni konferenci, ki jo je organiziral ZZŠ.
Predsednik državne komisije za tekmovanje iz slovenščine Igor Saksida je že v eseju, objavljenem na spletni strani ZZŠ, pojasnil, da so knjige za izvedbo Cankarjevega tekmovanja izbrali v povezavi s projektom Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, zaradi česar je krovna tema tekmovanja dobila naslov Pisave prestolnice kulture. Ker gre za pisave v množini, so izbrali zelo različne knjige. Knjigi, ki sta zbudili javne proteste, sta po njegovem mnenju problemski oziroma tabujski, na ravni vsebine in jezika izražata upor do sveta, za bralca sta provokacija, celo šok. Zato ju je treba brati drugače, je Saksida pojasnil na novinarski konferenci. »Pri prostočasnem branju prihaja do neposredne identifikcije s prebranim, pri branju knjig za Cankarjevo priznanje pa od otrok pričakujemo kritično branje in razmišljanje. Poleg tega se Cankarjevega tekmovanja ne udeležujejo kar vsi otroci po vrsti, temveč najboljši bralci, taki, ki so sposobni preseči identifikacijsko branje.« Nevarnosti, da bi otroci knjigi razumeli kot nagovarjanje k nasilju in prostaškemu obnašanju, po njegovem mnenju torej ni.
Kriteriji: kakovost, raznolikost, možnost za razmišljanje
Pojasnil je tudi, kakšni so bili kriteriji, ki so jih upoštevali pri izboru knjig za Cankarjevo priznanje: kakovost (obe deli sta bili nominirani za nagrado večernica, obe je Pionirska knjižnica označila za kakovostno literaturo, obe so člani komisije prepoznali kot kakovostni), raznolikost (lani so izbrali humorno literaturo, predlani pravljice, prihodnje leto bodo morda liriko), možnosti, ki jih knjigi ponujata za pogovor med mentorji in mladimi bralci (teh je pri obeh veliko). Saksida je zatrdil, da komisija ni naredila napake z izborom Predinove in Makučeve knjige in da prav tako ni naredila napake, ko je eno od knjig na podlagi odzivov nekaterih šol iz obveznega prekvalificirala v priporočeno branje. »Menili smo, da če otroci zaradi jezika in tematike Predinovega romana ne bi sodelovali pri tekmovanju, je bolje, da jim damo možnost, da si sami izberejo kaj drugega.« Zanikal pa je, da je do prekvalifikacije knjige Na zeleno vejo prišlo zaradi javnega protesta, ki ga je izrazila Ženska zveza Nove Slovenije.
Na vprašanje, kako so ti dve knjigi sploh uvrstili med mladinsko literaturo, je Saksida odgovoril takole: »Pionirska knjižnica obe uvršča med mladinsko literaturo. Makučeve Oči so izšle v zbirki za najstnike, sicer pa so klasificirane kot crossover literatura. Obe deli sta pisani iz specifične najstniške perspektive, bili sta tudi kandidatki za nagrado za mladinsko literaturo večernica.« Končal je z mislijo, da moralno spornih knjig ni, so samo dobre in slabe. Po njegovem smo lahko veseli, da se v javnosti znova na veliko govori o literaturi, četudi kot o škandalu.
Kakšna je vsebina obeh knjig?
Knjiga Andreja Predina Na zeleno vejo (založba Modrijan) je roman o odraščanju. Časovno je umeščen v zgodnja devetdeseta, prostorsko pa v Maribor, o katerem je znano, da je doživel hudo potranzicijsko ekonomsko in socialno krizo. Petnajstletni Luka je nekakšen štajerski pendant Marka Đorđića iz Čefurjev raus!. Tudi on živi v brezosebnem blokovskem getu in ima težave s socialno izvrženostjo, vendar deklasiranost pri njem ni povezana z nacionalno pripadnostjo. Dodatna dimenzija tega romana je prikazovanje razbite družine, v kateri manjka oče. Delo je izpisano z občutkom za lokalni kolorit, v oči bode štajerski sleng, poln sočnih kletvic. Lahko bi ga označili za duhovit in pristen postsocialistični realizem. Zbirka zgodb Oči Andreja Makuca (Cankarjeva založba) tematizira pobijanje in mučenje živali, ki se nazadnje sprevrže v nasilje nad ljudmi. Vsekakor branje te knjige v vsakem kolikor toliko čutečem in sočutnem človeka zbuja precejšnje nelagodje, zato zahteva zrelega bralca.
Uredniki in avtorji so ogorčeni
Glavna urednica založbe Modrijan Bronislava Avbelj pravi, da jih je umik njihove knjige Na zeleno vejo začudil in po svoje ogorčil: »Sodelovanje pri tekmovanju je prostovoljno – kakšno težo imajo potemtakem grožnje šol z bojkotom? Bo umik te knjige s seznama poslej obveljal kot precedens za urejanje tudi drugih spornih zadev v šolstvu? Za ukinitev matematike? In ali zavodu ni nerodno ob dejstvu, da se je z založbo tako rekoč dogovarjal o ponatisu, ob umiku knjige pa se mu je o tem ni zdelo vredno obvestiti in se ji ne nazadnje zaradi zapleta opravičiti? Pišmevuhovstvo brez primere! Opravičilo bi si zaslužil tudi avtor, ki se bo težko otresel etikete, da piše pornografske in vulgarne knjige.« Andrej Predin je prepričan, da vik in krik v resnici nista povezana s vsebino knjige: »Celotna reč me spominja na tisti vic, ko ljudem zavežejo oči, v sobo pripeljejo slona in ugibajo, kaj je; nekdo ga zgrabi za rep in misli, da ima opraviti s kačo, drugi za nogo in je prepričan, da stoji pred drevesom. Te jezne gospe so ga prijele za rilec in bile prepričane, da so zgrabile nekaj moškega. Zdaj je seveda vsega kriv slon.« Bistvo problema je po njegovem, da skupina samooklicanih moralistov vsiljuje svoje preživete poglede večini. Zdravko Duša, urednik knjige Oči, pa pravi takole: »Trki te vrste niso problem literature niti otrok in njihovega duševnega ali moralnega zdravja. To je intimen problem ljudi, ki se postavljajo na mesto moralne večine, in javni problem družbenih in političnih razmerij. Od tega, kako se kanalizira ali absorbira travma omenjene skupine, je odvisen končni izid polemike. Zavodu za šolstvo je spodrsnilo, ko je prehitro umaknil Predinovo knjigo. Predvidevanje za naprej: nasprotniki družinskega zakonika imajo zalet in potrebujejo snov. Zna trajati.«
Javne polemike se razplamtevajo
Problem je postal zares vroč, ko so se vanj vpletle še politične stranke. Prva je to naredila Ženska zveza Nove Slovenije, ki jo vodi Mojca Kucler Dolinar. Ženska zveza med drugim verjame, da mladinski populaciji ni treba vsiljevati literature, ki po mnenju kritikov in mnogih staršev ne spada med kakovostno literaturo. Udeleženci 16. srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 2011, ki je pred kratkim potekalo v Murski Soboti, so izrazili ogorčenje nad zahtevami po umiku romana Na zeleno vejo Andreja Predina in zbirke kratkih zgodb Oči Andreja Makuca z letošnjega tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Menijo, da sta knjigi zgledna primera besedil za razmišljujoče in literarno senzibilne mlade bralce. Njihova protestna izjava ima za zdaj 29 podpisnikov, med njimi so Dim Zupan, Feri Lainšček, Vitan Mal, Ervin Fritz, Mate Dolenc, Vinko Möderndorfer in Peter Svetina.
