Arheološke nagrade

V Galeriji Jakopič so podelili nagrade Slovenskega arheološkega društva.
Objavljeno
03. december 2012 15.22
Tanja Cirman, Delo.si
Tanja Cirman, Delo.si

Nagrado Slovenskega arheološkega društva (SAD) za življenjsko delo je prejel profesor antične numizmatike z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Peter Kos, za izjemen enkratni dosežek sta bila nagrajena Dragan Božič in Branko Kerman, zahvalno listino pa je prejel Inštitut Ivan Michler.

Peter Kos, ki je znanstveno kariero posvetil numizmatiki slovenskega prostora in sosednjih dežel, je ustvaril izjemen raziskovalni opus, slovenska numizmatika pa je pod njegovim vodstvom dosegla vrhunsko raven in ugled v mednarodnih raziskovalnih krogih. Petnajst let je bil ravnatelj Narodnega muzeja Slovenije (1995–2010), kjer je poskrbel za ureditev lapidarija z več kot 200 antičnimi spomeniki v prizidku muzeja in s tem postavil visoke standarde za razstave antičnega epigrafskega in likovnega gradiva. Z uredništvom serije Situla je bistveno prispeval k slovenski znanstveni publicistiki.

Priznanje za izjemen enkratni dosežek s področja arheologije je prejel dr. Dragan Božič, ki je velik del raziskav posvetil proučevanju latenske dobe na območju jugovzhodnega alpskega prostora, svoje delo pa je nadgradil z monografijo Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu: Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo, za katero je prejel priznanje SAD. Najdišči predstavljata dva dela velikega latensko-rimskega grobišča, katerega tretji del je bil raziskan med leti 1973 in 1977 na Beletovem vrtu pod vodstvom Toneta Kneza in objavljen leta 1992.

Enako izjemna je tudi postavitev razstave Tü mo, slovanska poselitev Prekmurja, ki je priznanje prinesla Branku Kermanu. Kerman je med leti 2000 in 2006 sodeloval pri arheoloških zaščitnih raziskovanjih na trasi pomurskega odseka avtoceste. Iz na videz skromnega arheološkega gradiva je Kermanu, skupaj z oblikovalcem Domnom Frasom, uspelo predstaviti celovito zgodbo o slovanskih prednikih, ki so se konec 6. stoletja naselili na ravnicah ob Muri. Razstava na zanimiv in pregleden način obiskovalca vključi v doživljaje preteklega sveta in mu zapusti globok vtis. Že naslov razstave Tü mo, ki v prekmurščini pomeni 'tukaj bomo', simbolno povezuje današnje prebivalce Pomurja z njihovimi davnimi predniki.

Inštitut Ivan Michler, zavod za zgodovino prostora, si je zahvalno listino prislužil za raziskovanje in dokumentiranje neodkritih delov poznoantičnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum, kar je eden od glavnih ciljev tega zasebnega zavoda od ustanovitve leta 2007. Sodelavci so se z odličnimi rezultati posvetili arheološki topografiji in natančni prostorski umestitvi ostankov sistema Claustra, dokumentacijo teh raziskav pa so predali Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Inštitut tudi aktivno sodeluje z večino občin, kjer ležijo najdišča. V sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije je na območju prezentiranih arheoloških najdišč Hrušica in Lanišče postavil nove razlagalne table. Leta 2011 je inštitut izdal prvo poljudno arheološko revijo v Sloveniji Arheologija danes in s tem pomembno prispeval k popularizaciji arheologije.