Tiskane izdaje
Kako odgovoriti na izzive, ki jih postavljajo zastareli in propadajoči objekti ali četrti v mestih? Kako je mogoče uporabiti zapostavljene prostore? Ti vprašanji obravnava razstava Hands-On Urbanism 1850–2012 v dunajskem Arhitekturnem centru. Na njej bo predstavljen tudi projekt Marjetice Potrč.
Kuratorka razstave Elke Krasny je za dogodek izbrala devetnajst zgodovinskih in sodobnih primerov urbanističnega razvoja, ki poteka od spodaj navzgor. Če namreč po eni strani v zgodovini urbanizma spremljamo vrsto velikih urbanističnih projektov, sistemskega arhitekturnega urejanja sodobnih mest – eden takšnih je bil sloviti francoski modernistični arhitekt Le Corbusier –, se razstava po drugi strani osredotoča na specifične in posamične probleme in krize urbanih prostorov ter njihove konkretne rešitve, ki predvidevajo drugačen koncept urbanističnega razvoja mest. Za te prakse je značilno, da imajo izrazite družbene funkcije, pripomorejo h koheziji skupnosti, povezujejo sosesko in v načelu promovirajo pravično distribucijo dobrin.
V predstavitvi koncepta razstave je zapisano, da gre predvsem za vrtnarske intervencije v mesta, ki kažejo, da je mogoče s takšnimi akcijami ustvariti nov svet. Navadno temeljijo na samoiniciativi posameznikov, ki gradijo, se samoorganizirajo, gojijo sadje in zelenjavo. Elke Krasny je temu fenomenu posvetila večji del raziskav in študij, in sicer se je ukvarjala s historičnimi primeri tovrstne izrabe ter organizacije prostora in sodobnimi poskusi izgradnje urbanističnega razvoja. Na razstavi lahko vidimo primere takšnih praks iz različnih svetovnih mest in prestolnic, kot so Chicago, Leipzig, Dunaj, New York, Pariz, Hongkong, Istanbul, Porto Alegre, Havana ali Quito. Na teh primerih lahko spremljamo serijo neformalnih, samoorganiziranih kolektivnih gibanj, ki so v določenem mestnem kontekstu ustvarila nove prostore. Ti navadno minimalni posegi v prostor so pogosto privedli do pomembnih socialnih sprememb.
Hands-On Urbanism s podnaslovom O pravici do zelenega predstavlja alternativno urbano zgodovino. Povezana je z danes močno prisotno debato o trajnostni gradnji in ekološki naravnanosti. Gre torej za nov način razmišljanja o prostoru in njegovih prebivalcih. Razstava prinaša primere, kako se arhitekti lotevajo tovrstnih nalog, predvsem pa, kaj alternativna urbana gradnja in tovrstne intervencije pravzaprav pomenijo, kakšno sporočilo prinašajo. Poleg različnih iniciativ in akcij razstava predstavlja reakcije avtoritet, mestnih oblastnikov. Izkušnje in praksa različnih mest se med seboj precej razlikujejo. Nekatera so se na te poteze odzvala z ustanovitvijo agencij, ki regulirajo poselitve in naselitve, druga so do tovrstnih praks strpna, nekatera pa za takšne posege predvidevajo kazenske sankcije.
Na razstavo je vključen tudi projekt The Cook, the Farmer, his Wife and their Neighbor (Kuhar, kmet, njegova žena in njun sosed) znane slovenske umetnice in arhitektke Marjetice Potrč. Nastal je v sodelovanju s skupino Wilde Westen, v kateri so združeni mladi arhitekti, oblikovalci in ustvarjalci, ki so v letih 2008 in 2009 v predmestni četrti Amsterdama Nieuw West uredili skupnostni vrt.
Prisotnost Marjetice Potrč na razstavi ne preseneča, saj njen opus v veliki meri zadeva prav vprašanja trajnostne gradnje in oblikovanja v velemestih ter metropolah, pri čemer jo zanima družbena funkcija tovrstnih intervencij, še posebej, ko gre za predele in skupnosti, ki obstajajo na socialnih marginah.
Razstava, ki se v dunajskem Arhitekturnem centru odpira danes, bo na ogled do 25. junija.
