Kot je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, je slovenska stran protestirala, na proteste pa je v nedeljo odgovoril referent za kulturo na avstrijskem Koroškem Haradl Dobernig.

"Knežji kamen ni slovanski pravni spomenik," je dejal Dobernig.

Arheologa iz avstrijske Koroške Heimo Dolenz in Christian Baur sta namreč prepričana, da je knežji kamen, ki je del rimskega stebra, "postslovanski".

Peter Štih z ljubljanske univerze je drugačnega mnenja: "Seveda je knežji kamen slovanski pravni spomenik." Po besedah Doberniga je Štih nedavne ugotovitve zavrnil kot "velik nesmisel", kar pa je za Doberniga "nesramnost", poroča APA.

Muzej dežele avstrijske Koroške je sicer nedavno sporočil, da naj bi v "sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter celovško univerzo Alpe-Adria obdelali za zgodovino Koroške in Slovenije tako zelo pomembno vprašanje in vprašanje knežjega kamna znanstveno skupaj razrešili".

Glede na arheološko-zgodovinsko-arhitekturna spoznanja knežji kamen v 8. in 9. stoletju naj ne bi služil kot sredstvo za umestitev koroško-slovanskih knezov, pač pa naj bi ga šele okoli leta 1000 našega štetja v času gradnje gradu pripeljali iz Virunuma (danes kraj Zollfeld na avstrijskem Koroškem) v Krnski grad (Karnburg) v občini Gospa sveta (Maria Saal), je v nedeljo še poročala APA.

Knežji kamen tokrat ni prvič jabolko spora med Slovenijo in avstrijsko Koroško.

Za obe je sicer eden od simbolov državnosti oziroma dežele. Ko je Slovenija ob uvedbi evra sprejela odločitev, da bo knežji kamen na kovancu za dva centa, se je takratni deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider odločil, da bo podobo knežjega kamna natisnil na vse uradne dokumente dežele avstrijske Koroške.

Od leta 2006 je knežji kamen ponovno na ogled v dvorani grbov v prostorih deželnega zbora avstrijske Koroške.