Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Berlin: Raj in nuja za umetnike

Mesto doživlja pravi razcvet novih zamisli in trendov sodobne umetnosti.

ned, 26.08.2012, 12:00

Berlin - Berlin se ne ponaša le z več kot 170 muzeji, temveč tudi z živahnim in raznolikim kulturnim življenjem, saj v nemški prestolnici živi in deluje več kot 10.000 umetnikov z vsega sveta. Mesto doživlja pravi razcvet novih zamisli in trendov sodobne umetnosti.

Pet najbolj znamenitih berlinskih muzejev je razvrščenih na muzejskem otoku (Museumsinsel) na reki Spree, ki je pod Unescovo zaščito, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Mesto je tudi pravi raj za sodobno umetnost. V Berlinu delujejo uveljavljeni umetniki, kot je na primer Danec Olafur Eliasson, ki je leta 2009 ustanovil inštitut za raziskovanje prostora in je znan po velikih inštalacijah, v katere vpleta štiri naravne elemente.

Umetniki se družijo v studiih ali prostorih nekdanjih tovarn, med katerimi je zelo znan Gerichtshöfe, eden največjih berlinskih hramov umetnosti, kjer se zbira več kot 70 umetnikov.

Stroški bivanja v Berlinu so sorazmerno nizki v primerjavi z drugimi mesti, veliko je tudi primernih prostorov za ustvarjanje in za razstave.

»Po padcu berlinskega zidu je veliko umetnikov prišlo v Berlin, ker je bilo v zraku čutiti nov začetek,« pravi umetnostna zgodovinarka Miriam Bers. »Danes je za umetnika že skoraj nujno, da ima studio v Berlinu. Umetniki, ki tu delujejo, se zavedajo, kako pomemben je Berlin.«

Takoj po padcu zidu, ki je med letoma 1961 in 1989 delil Nemčijo in tudi Berlin, so umetniki zasedli ulico Auguststrasse, oživel pa je tudi prostor okoli nekdanjega mejnega prehoda Checkpoint Charlie, ki je po 2. svetovni vojni ločeval ameriški in sovjetski sektor.

Danes se uveljavljeni umetniki srečujejo večinoma v ulici Potsdamer Strasse. Eno najbolj obiskanih središč umetnosti je tudi nekdanja judovska dekliška šola na Auguststrasse, ki so jo preuredili v galerije in restavracijo.

»Naša naloga je, da v Berlinu ustvarimo umetniške četrti,« pravi predsednik berlinskega združenja galerij, Werner Tammen in dodaja, da je Berlin zaradi svoje raznolike ponudbe sodobne umetnosti trenutno zelo privlačen tako za zbiratelje kot druge obiskovalce.

Berlinske galerije bodo septembra pripravile teden umetnosti (Berlin Art Week), s katerim želijo še utrditi pomen prestolnice na mednarodni umetniški sceni.

Povezane novice

Prihodnje leto 35 umetnikov v kulturnih rezidencah
27. december ob 15:00
Znani umetniki, ki bodo bivali in delovali v rezidenčnih stanovanjih v Berlinu, na Dunaju, v Londonu, New Yorku in Parizu.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se