Bo poseben odbor za kulturne interese preprečil ukinitev ministrstva?

Odziv na novelo zakona o vladi: ustanovitev KOKS in protestna izjava koordinacije kulturnih organizacij.

S. Pe., kultura
čet, 02.02.2012, 21:00

Ljubljana – V Društvu slovenskih pisateljev (DSP) se je danes s protestno izjavo »proti nameri ukinitve ministrstva za kulturo RS« predstavil Koordinacijski odbor kulture Slovenije – KOKS, ki je bil ustanovljen 31. januarja kot oblika organiziranega zastopanja interesov kolektivnih kulturnih organizacij.

Od ustanovnega sestanka do danes so se ob DSP in Slovenskem centru PEN pod skupno izjavo podpisala društva slovenskih književnih prevajalcev, skladateljev, glasbenih umetnikov, dramskih umetnikov, gledaliških kritikov in teatrologov, likovnih umetnikov, oblikovalcev, režiserjev, filmskih ustvarjalcev in filmskih producentov ter Glasbena mladina Slovenije, Sindikat Glosa ter Asociacija nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi in umetnosti.

V imenu omenjenih 15 kolektivnih članic KOKS so protestno izjavo dodatno pojasnili (na fotografiji od leve) Tone Peršak, Dušanka Zabukovec, Alenka Pirjevec, Veno Taufer, Aleksander Potočnik in Igor Koršič, ki so zagotovili, da bo koordinacija ne glede na učinek njihove prve protestne izjave pri odločevalcih v prihodnosti povezovala in zastopala interese prostovoljno pridruženih umetniških društev in strokovnih združenj ter poskušala dejavno sodelovati pri reševanju množice odprtih vprašanj v slovenski kulturi in kulturni politiki.

Predstavnik slovenskega PEN in državni svétnik Tone Peršak je izrazil prepričanje, da do izvolitve nove vlade sporna novela zakona ne bo spremenjena, v bližnjem nadaljevanju pa njene spremembe v prid ponovne osamosvojitve ministrstva za kulturo niso povsem izključene.

Povezane novice

Odzivi na odpravo samostojnosti MzK
1. februar ob 18:00
Uzakonjeno zlitje v združeno ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v zainteresirani javnosti še odmeva.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
2 komentarja
wladymyr

Lepota in dobrota združenega kulturnega ministrstva!
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport


Kje ste bili, ko je stalo nekaj ur na dan požrtno pomijskega odprtja EPK MB (Evropske prestolnice kulture Maribor) kar 450.000 evrov, da so se nam valovi Drave v mrzlem vremenu režali, čeprav potiho, pa vendarle, saj se je zdelo, da so zgoltali ves tisti denar kar tako... - in če prideš na kolodvor in greš mimo spomenika "pračloveka v granitni jami" (Batičeva podoba kakor Borisa Kidriča), vidiš nekako ogrodje napisa..., kdo se takole šali v Kolodvorski ulici? Saj razumemo vse to plačano povzpetništvo, ki je bolno odvisno od neojugoboljševikov, ki se pretentano hinavčijo, torej razumemo to racionirano zbebljenost, ki je še kako naklonjeno candrastemu in celo ljubljanskemu šarlatanstvu... - ampak vidite, tudi dr. Boštjana Žekša, akademika, ne boste mogli vpotegniti v to zbebljenost pokvarjenih ali mentalno nehigijenskih odnosov. Kako da ljudje niso srditi na vse te plačance, niti ne godrnjajo, ko jih fopajo s kratico EPK?!


Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport: bo vodil odlični, fleksibilni, duhovno razviti, duhovito sproščeni dr. Žiga Turk (SDS), kar gre seveda plačancem neojugoboljševizma, navajenim državnih jaslih, bolj na rep kakor na zgolj riganje... Kulturno ali k(ult)určevsko politiko je vodila Majda Širca - kje pa so bili vsi tile s slikce:
sicer dialoški Tone Peršak, prevajalska Dušanka Zabukovec, lutkarka Alenka Pirjevec, modernist in prevajalec Veno Taufer, kaj pa Aleksander Potočnik in Igor Koršič? - nič se niso oglašali, ko je kultministrica kar "odstavila", pa ne s prsi - prvaka Drame SNG Ljubljana Iva Bana itd. : prav bi bilo, ko bi slovensko ljudstvo napisalo brž peticijo za razveljavitev slovenskega zgolj kultministrstva! dva milijona slovenskih ljudi proti tem, ki so se sončili pod neojugoboljševizmom in molčali in slepeli in so bili naglušni in so bili hromi, povsem mlačni, kaj šele surovo brezobzirni, ko je šlo za življenje umetnikov in za dejstva tedanje oziroma prejšnje kulturne politike v ministrski birokraciji ali z varnostnikom in aparatčiki in birokratkami..., govorcali so neko momljanje, ko je šlo za umetnike, ko pa za privilegije šarlatanstva, o, tedaj pa so kričali papirnato!

Celo več, prav v Drami se zdaj igrajo nekakšen "šah" - ampak ne slovenski šah, npr. z inž. Milanom Vidmarjem, kaj pa drugi: Slavica Alkalaj, 1919 - Milka Ankerst, 1942 - Marjan Ankerst , Ivo Bajec, 1932 - Janez Barle, 1952 - Zlatko Bašagič, 1947 - Goran Belamarič, 1947 - Aleksander Beliavsky GM, 1953 - Jure Borišek, 1986 - Ivan Bratko, 1946 - Blaž Bratovič, 1985 - Robert Braune, 1845 - 1924 - Matjaž Brezovar, 1966 - Franček Brglez dGM, 1922 - 1997 - Dušan Brinovec, 1969 - Enver Bukić, 1937 - Štefan Cigan, 1966 - Dušan Čepon, 1961 - Marjan Črepan, 1962 - Janez Dragatin, 1829 - 1881 - Selim Dizdar, 1967 - Simon Frangež, 1979 - Miha Furlan, 1969 - Ljudmil Furlani, 1902 - 1944 - [uredi] GLudvik Gabrovšek, 1910 – (?) - Milan Germek, 1921 - Denis Gjuran, 1986 - Jan Gombač, 1982 - Leon Gostiša, 1961 - Aljoša Grosar, 1967 - Kiti Grosar, 1976 - Branko Grosek, 1934 - Tomislav Gruškovnjak, 1974 - Matej Guid, 1979 - Leo Guzel (Mariborčan!), 19342008 - Hracek Zbynek, 1970 - Vladimir Ivačič, 1936 - Bogomir Ivanuša, 1954 - Igor Jelen, 1972 - Simon Jerič, 1963 - Matjaž Justin, 1966 - Darja Kapš, 1981 - Marjan Kastelic, 1965 - Marko Klasinc, 1951 - Gorazd Klemenčič, 1946 (Maribor!) - Martin Kodrič, 1970 - Ivan Kos, 1846 - 1907 - Toni Kos, 1972 - Boris Kovač, 1954 - Igor Kragelj, 1973 - Rok Kržišnik, 1951 - Zvone Kržišnik, 1927 - Jana Krivec, 1980 - Slavko Krivec, 1930 Domen Krumpačnik, 1966 - Giuseppe Laco, 1937 - Aleš Lazar mlajši, 1984 - Luka Lenič, 1988 - Ivan Lešnik, 1914 – (?) - Henrik Levičnik, 1810 - 1862 - Anita Ličina, 1972 - Milan Longer, 1914 - 1971 - Emil Luzar, 1966 - Boštjan Markun, 1977 - Branko Masleša, 1952 - Leon Mazi, 1969 - Vojko Mencinger, 1958 - Zvonimir Meštrovič, 1944 - Matjaž Mikac, 1964, - Ivo Mihevc, 1947 - Adrian Mihalčišin, 1954 - Georg Mohr, 1965 - Vojko Musil (Maribor!), 1945 - Ana Muzičuk, 1990 - Tomaž Navinšek, 1962 - Marko Novačan, 1969 - Ksenija Novak - Josip Ogrinec, 1844 - 1879 - Karmen Orel, 1984 - 2005 - Oskar Orel, 1958 - 2009 - Simona Orel, 1960 - Suad Osmanbegovič, 1965 - Bruno Parma, 1941 - Duško Pavasovič, 1976 - Danilo Peruš, 1964 - Franc Pešec, 1943 - Henrik Pfeifer, 1864 - 1932 - Vasja Pirc, 1907 – 1980 - Mitja Piškur, 1974 - Josip Plahuta, 1827 - 1883 - Albin Planinc GM, 1944 - 2008 - Damjan Plesec, 1957 - Gregor Podkrižnik, 1978 - Bogdan Podlesnik, 1961 - Marko Podvršnik, 1964 - Danilo Polajžer, 1968 - Primož Potočnik, 1971 - Anton Praznik, 1949 - Niko Praznik, 1979 - Anton Preinfalk, 1911 - Stojan Puc, 1921 - Primož Riegler, 1975 - Robert Roškar, 1975 - Edo Rozman, 1962 - Miran Rusjan, 1977 - Tadej Sakelšek, 1986 - Simon Serdt, 1974 - Dražen Sermek GM, 1969 - Dragan Simič, 1970 - Ana Srebrnič, 1984 - Marko Srebrnič, 1987 - Vojko Srebrnič, 1948 - Milan Stavanja, 1962 - Janez Stupica, 1935 - Darko Supančič, 1957 - Matej Šebenik, 1983 - Marjan Šemrl, 1954 - Darko Šifrer, 1956 - Dejan Širaj, 1987 - Jože Šiška M, 1917 – (?) - Igor Šitnik, 1959 - Matjaž Šlibar, 1970 - Primož Šoln, 1978 - Božo Štucl, 1963 - Ivo Tekavčič, 1899 - 1954 - Natalin Tomšič, 1935 - Cveto Trampuž, 1935 - Marko Tratar, 1974 - Mitja Ukmar, 1953 - Andrej Uršič, 1864 - 1925 - Vid Vavpetič, 1934 - Zoran Veličkovič, 1969 - Milan Vidmar, 1885 - 1962 - Milan Vidmar ml., 1909 – 1980 - Dolfe Vogelnik, 1909-1987 - Danijel Vombek, 1967 - Andrej Vospernik, 1965 - Miroslava Vospernik, 1939 - Zdravko Vospernik, 1934 - Uroš Zalokar, 1968 - Dušan Zorko, 1966 - Jože Zorko, 1957 - Jure Zorko, 1988 - Miran Zupe, 1960 - Alojz Železnik, 1958 - Albin Žganec, 1958 - Boris Žlender, 1959 - Fjodor Žugaj, 1974. Bi si tile šahisti in šahistke v svoji kruti kulturi igre zaslužili vsaj malo priznanja?

Zdaj pa spet hočejo z umetniki šahirati tisti, ki so na vrhu "društveno", da bi nas držali v šahu? Kje pa je kakšen sindikat, ko tepejo umetnika, ga zaničujejo, mu zaplenijo vse premoženeje - brez možnosti vračila -, ga izselitveno izženejo v brezdomstvo, da se jzugoboljševizem brezobzirno reži in zaničljivo kleveta povrhu? V Vlasdi RS je zdaj urejeno.

03. februar 2012, ob 23:00:31
wladymyr

Čez Ljubljanico in Muro

Konec ministrstva za kulturo
- kam boste zdaj, plačanci, s sinekuro?

03. februar 2012, ob 22:20:30
2 komentarja
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej